Jekaterinburg

Jekaterinburg
Jekaterinburg
Флаг[d]	Герб[d]
	56°50′08″ с. ш. 60°36′46″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Глава	Alexey Orlov[d]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1723
Pind	468;
Высота	237
Aigvö	UTC+5:00[d]
Eläjad
Eläjad	▼1 536 183 чел. (2024);
Lugud
Telefonan kod	343
Počtan indeksad	620000–620999
Avtomašinoiden nomeroiden kod	66, 96 da 196
	Официальный сайт(ven.)
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Tarbhaine lehtpol'/levitadud

Anglijankel'ne tarbhaine lehtpol'

Jekaterinburgan rajonad:
1. Üläisetin rajon
2. Raudterajon
3. Ordžonikidzen rajon
4. Kirovan rajon
5. Oktäbrin rajon
6. Čkalovan rajon
7. Leninan rajon

Jekaterinburg (ven.: Екатеринбу́рг) om Venäman millionerlidn, valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe. Se om Sverdlovskan agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn i lidnümbrik, mugažo Uralan federaližen ümbrikon keskuz.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1723 kuti Jekaterinan raudtegim-lidnuz Petr I Suren käskön mödhe. Om nimitadud hänen naižen mödhe (Jekaterina I-imperatornaine). Vl 1781 sai lidnan statusad. Vozil 1924−1991 lidnan nimi oli Sverdlovsk (ven.: Свердло́вск).

Jekaterinburg šingotase nenil ižandusen sarakoil: metallurgii i metallan ümbriradmine, sömtegimišt, elektromašiništon tehmine, likkuimiden tehmine kaičendministrusen täht, tömašinoiden pästand, himine tegimišt, torguind, turizm, finansoiden sfer. Severziden-se transnacionaližiden kompanijoiden palakundad oma neciš lidnas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Iset'-jogen üläjoksmusen randoil (ven.: Исе́ть, Obin hurapol'ne bassein), seižub Uralmägiden päivnouzmaižil pautkil, 200..380 m korktusil valdmeren pindan päl (keskmäine — 270 m). Matkad Moskvhasai om 1667 km päivlaskmha orhal. Lähembaižed ezilidnad oma Aramil' suvipäivnouzmas, Sredneural'sk i Üläpišm pohjoižes, Berözovskii pohjoižpäivnouzmas.

Jekaterinburg jagase seičemeks administrativižeks rajonaks. Kaik 16 žilod da kaks' küläd mülüdas lidnümbrikho Jekaterinburgan ližaks. Lidnümbrikon pind — 1147 km².

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 349 772 ristitud, lidnümbrikon — 1 383 179 ristitud. Vl 2018 kaik 1 468 833 ristitud elihe lidnas i 1 501 652 ristitud kaikes lidnümbrikos. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Enamba 2,2 mln ristituid om lidnaglomeracijas.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 80,0%, totarlaižed — 3,3%, ukrainalaižed — 0,9%, baškiralaižed — 0,9%, marilaižed — 0,5%, azerbaidžanlaižed — 0,5%, tadžikalaižed — 0,4%, armenijalaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 3,0%, rahvahuden ozutandata — 10,1%.

Edeline lidnan pämez' om Aleksandr Visokinskii (sügüz'ku 2018 — tal'vku 2020).

Üks' Jekaterinburgan tetabiš mehišpäi om P'otr Jevgenjevič Jan — venälaine segoitadud sporttoran voibištelii, ASB-čempion kebnembas jugus, enzne čempion UFC da keskaigaine UFC čempion. Vodel 2025 om pandud oficialižen UFC-reitingan kebnas jugus lugetišes 3 rivele.

Transport

Jekaterinburg om valdkundan järed transporttesol'm, seičeme raudted i kuz' federališt avtoted ühtenzoittas täs. Ümbäravtote om läz saudud vspäi 1994, lopuline keskust om sauvomas lidnan suves vll 2018−2020.

Avtobusad, trolleibusad, lidnelektrojonuz i ezilidnelektrojonused, tramvaid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radab lidnas vspäi 1991 (kaik om 1 jono, 9 stancijad, 13 km raudted vspäi 2012).

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Kol'covo-lendimport^[2] (SVX / КЛЦ / USSS, 6,3 mln passažiroid vl 2019) sijadase 16 km suvipäivnouzmha lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Keskuzazijan maihe i Turkanmaha, Evropan päivnouzman maihe i Venäman äjihe lidnoihe, om čarterreisid Vjetnamha i Tailandha tal'vel.

Galerei

Lidnümbrikon Duman i Administracijan sauvuz (2019)
Museum Nevyansk icon in Yekaterinbourg.jpg

Nevjanskan jumalaižiden muzei
Trinity Cathedral (Yekaterinburg) 25-4-10.jpg

Pühän Stroican kafedraline päjumalanpert', vn 2010 nägu (om saudud vll 1818−1839)
Sverdlova Street in Yekaterinburg at night.jpg

Sverdlovan ird öližel aigal (2009)
Улица Белинского.jpg

Belinskijan ird (2009)
Ekb Aquavanarin.jpg

Uden pertišton taho «Akvamarin»-eländkompleksanke (2010)
Jekaterinburgan cirk (2019)
Jekaterinburg-Passažirine-raudtestancii vl 2019

Homaičendad

Irdkosketused

	Sverdlovskan agjan lidnad
	Alapajevsk \| Alasald \| Alasergid \| Alatagil \| Alatur \| Aramil' \| Artömovskii \| Asbest \| Berözovskii \| Bogdanovič \| Degtärsk \| Irbit \| Ivdel' \| Jekaterinburg \| Kačkanar \| Kamensk Uralal \| Kamišlov \| Karpinsk \| Kirovgrad \| Krasnoturjinsk \| Krasnoufimsk \| Krasnoural'sk \| Kušv \| Lesnoi \| Mihailovsk \| Nevjansk \| Novoural'sk \| Pervoural'sk \| Polevskoi \| Rež \| Revd \| Serov \| Severoural'sk \| Sisert' \| Sredneural'sk \| Suhoi Log \| Zarečnii \| Talic \| Tavd \| Turinsk \| Uz' Läl' \| Verhoturje \| Volčansk \| Üläpišm \| Üläsald \| Ülätagil \| Ülätur

	Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ola \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskva \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' \| Sevastopol' \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Novgorod \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Ufa \| Ulan Ude \| Uljanovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[_25df692052573b23-1] ttps://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx

[2] Kol'covo-lendimportan sait (svx.aero). (ven.) (angl.)

[1]

[2]