Vladivostok
| Vladivostok | |||||
 | |||||
| |||||
| Valdkund | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Глава | |||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv |
20 kezakud (1860 | ||||
| Pind |
| ||||
| Высота |
8 | ||||
| Aigvö | |||||
| Ekonomik | |||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
| ||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod |
423 | ||||
| Počtan indeksad |
690000–690999 | ||||
| - | |||||
|
| |||||
|
Официальный сайт(ven.) (angl.) | |||||
| lugeda • diskussii • redaktiruida | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Vladivostok.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:Coat_of_Arms_of_Vladivostok.svg)
Vladivostok (Merenrandaližen randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.
Lidn om randan tegimišton da opendusen keskuz. Se om Transsibirin raudten lopstancii, Tünvaldmerižen laivišton päsodameribaz.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vl 1860 kuti sodapost i port kozujanke merikaranke da sijadusenke torguindteil. Vladivostok sai lidnan statusad vl 1880. 20. voz'sadan augotišes lidn vastsi äi sirdnikoid Venäman man'čžurižiš kolonijoišpäi, sikš miše Japonii anasti niid.
Vspäi 1938 lidn om Merenrandaližen randan keskuseks, randan alusenpanendaspäi. Toižen mail'man sodan aigan lidnan port vastsi da ümbriradoi verazmašt abud «lend-liz»-programan mödhe severdha kerdha enamba, mi portad NSTÜ:n pohjoižes. Vozil 1951−1991 lidn oli sauptud, kaitud verazmalaižiden tulendad vaste sodavaruitomudehe näht. Nügüd' om 23 verazmašt konsulust lidnas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase kukhil Murav'jov-Amurskijan pol'sarel i Suren Petran lahten penil saril. Röun Kitainke om 60 km päivlaskmha. Lähembaižed järedad lidnad oma Artöm pohjoižpäivnouzmha, Nahotk 88 km päivnouzmha orhal da Ussuriisk 76 km pohjoižhe (satas Vladivostokan konurbacijad 1 mln eläjidenke), mugažo Kitain da Pohjoižkorejan lidnad.
Vladivostok-lidn jagase videks administrativižeks rajonaks: Leninan, Pervomaiskii, Pervorečenskii, Nevondkundaline da Frunzen rajonad. Viž žilod mülüdas lidnümbrikho Vladivostokan ližaks, sidä kesken järed Trudovoje-žilo (18 522 rist. vl 2010). Lidnümbrikon pind — 561,54 km².
Eläjad
Vl 1897 lidnan ristitišt oli 28 933 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 648 tuhad ristituid vozil 1991−1992. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 592 034 ristitud, lidnümbrikon — 616 807 ristitud. Vl 2017 kaik 606 589 ristitud elihe lidnas i 633 414 ristitud kaikes lidnümbrikos.
Rahvahad (lidn, vl 2010uzbekalaižed — 1,2%, korejalaižed — 0,7%, kitajalaižed — 0,4%, totarlaižed — 0,4%, vaugedvenälaižed — 0,3%, armenijalaižed — 0,3%, toižed rahvahad — 1,5%, rahvahuden ozutandata — 13,1%. Fiksiruihe 4 vepsläšt, 10 suomalašt da 65 estilašt, i 4 karjalašt elädas lidnümbrikos, ei ole lidnas.
Edeližed lidnan pämehed oma Vitalii Verkejenko (tal'vku 2017 — reduku 2018) i Oleg Gumenük (tal'vku 2018 — semendku 2021).
Transport
Avtobusad da ezilidnelektrojonused tobjimalaz, trolleibusad, tramvaid, funikulörad, ehtatimed, likutimvenehed oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos.
Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Vladivostok (Kneviči)-lendimport (VVO / ВВО) sijadase 38 km pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi, läz Artöm-lidnad. Sišpäi tehtas reisid Kitaihe, Pohjoižkorejha da Suvikorejha, Japonijan lidnoihe, Tailandha, čarterreisid Uzbekistanha, mugažo Venämadme.
Galerei
Lidnan administracijan pert'
Pühän Jumalanmaman Katken päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), vn 2009 nägu (om saudud vll 2004−2007)
- В Дальзаводе 2013.10.20.jpg
Laivad kohendusel Dal'zavodas vl 2013, Kuldaine Sar'v-merikar
«Fresh Plaza»-bizneskeskuz (2011)
- Vladivostok Russky Island Far Eastern Federal University DSC01028 2200.jpg
Edahaižen Päivnouzman federaline universitet (2015)
Zolotoi-sild (Kuldaine) vl 2013
- Vladivostok Russky Island Russky Bridge P8070612 2200.jpg
Russkii-sild (Venälaine) Russkii-sarennoks vl 2015
Port merikaranno vl 2000
Edahaižen Päivnouzman raudten sauvuz, merivagzal i Vladivostok-päraudtestancii vl 2006
Vladivostok-päraudtestancijan sauvuz da torg senno vl 2008
_1.jpg)
Sebruzlidnad[5]
Akit-lidn, Akit (prefektur), Japonii (vspäi 1992)
Dalän', Läonin, Kitai (1992)- Hakodate, Hokkaido, Japonii (1992)
- Mant, Ekvador (2009)
- Korejan Tazovaldkund (1992)
Kalifornii, AÜV (1991)
Pohjoižosetii — Alanii, Venäma (2009)- Vonsan, KRDT (2009)
Homaičendad
- ↑ http://vlc.ru/?menu=getfile&id=154143
- ↑ 1 2 http://www.gks.ru/free_doc/2016/oktmo/tom8_oktmo.rar
- ↑ 1 2 https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx
- ↑ Население по национальности и владению русским языком (Ristitišt rahvahuden mödhe da venän kel'mahtused) //Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen lopmižed Merenrandaližes randas. — Primstat (primstat.gks.ru). (ven.)
- ↑ Sister cities (Sebrizlidnad). — Vladivostokan administracii (vlc.ru). (angl.)
Irdkosketused
- Vladivostok-lidnan Duman oficialine sait (dumavlad.ru). (ven.)
- Vladivostok-lidnümbrikon administracijan sait (vlc.ru). (ven.) (angl.)
 |
Vladivostok Vikiaitas |
| Merenrandaližen randan lidnad | ||
| Arsen'jev | Artöm | Dal'negorsk | Dal'nerečensk | Fokino | Lesozavodsk | Nahotk | Partizansk | Spassk Dal'nii | Sur' Kivi | Ussuriisk | Vladivostok | ||
| Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad | ||
| Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ola | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskva | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' | Sevastopol' | Smolensk | Stavropol' | Sur' Novgorod | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Ufa | Ulan Ude | Uljanovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež | ||