Voronež

Рувики-späi
Voronež
Fail:Благовещения Собор в Воронеже.jpg
Флаг[d] Герб[d]
Флаг[d] Герб[d]

51°40′18″ с. ш. 39°12′38″ в. д.GЯO

Valdkund
Глава

Aleksandr Gusev[d]

Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1586

Pind
  • 596,51
Высота

154

Aigvö

UTC+3:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 1 046 425 чел. (2024)[2]
Lugud
Telefonan kod

473

Počtan indeksad

394000–394095

-

Официальный сайт(ven.)

Voronež на карте

lugeda  diskussii  redaktiruida
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Voronež (ven.: Воронеж) om millionerlidn da lidnümbrik Venäman päivlaskmas. Se om Voronežan agjan administrativine keskuz i kaikiš suremb lidn, järed openduzkeskuz, «sodahoštusen lidn»-arvnimenke (vspäi 2008), Voronežan aglomeracijan keskuz (1,3 mln rist.).

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1586 kuti lidnuz lidnan statusanke kaičemha tahondad kalaidajiden heimoiden londoid vaste. Vn 1748 semendkus lämoipalo mureni lidnan edelišt keskust.

7. heinku 1942 — 25. viluku 1943 oma lidnan palahižen okkupacijan datad Suren voinan aigan, Voronežan pertišton 92% oli pandud mantazole.

Voronež šingotase tegimišton nenil sarakoil: himine, mašinansauvomine (avia- da raudtetransportine, torviden i kaivuzmašiništ), sömtegimišt, elektronine, meblin edheotandad.

Geografijan andmused

Voronežan administrativižed rajonad:
1. Raudteiden rajon
2. Keskuzrajon
3. Kominternan rajon
4. Leninan rajon
5. Nevondkundaline rajon
6. Hurarandaine rajon

Lidn sijadase agjan lodehes, ühtennimižen jogen muugotil randoil (Voronežan vezivaradim, Donan hura randpol'), 154 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Hural randal reljef om tazo da madal, oiktal randal — kukhikaz, 100..160 m korktusil. Voronežan keskuz sijadase 8 kilometras Donaspäi. Muga nimitadud «Voronežan pol'sar'» sijadase Donan da Voronežan vezivaradimen keskes. Lidn seižub mecstepin rajonan suves. Matkad Moskvhasai om 515 km pohjoižhe. Lähembaine lidn om Semiluki ani päivlaskmha Donan vastrandal.

Voronež om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Se jagase kudeks administrativižeks rajonaks. Om ümbärtud viden rajonan territorijal. Edeline lidnan pämez' om Aleksandr Viktorovič Gusev (2013 — sulaku 2018).

Eläjad

Vl 1913 lidnan ristitišt oli 94 800 ristitud. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 975 373 ristitud. Vozil 2010−2011 enamba kaks'kümned ezilidnan žilod ližaduihe lidnümbrikho, kahtes vodes lidnan ristitišt sureni 136 tuhan ristituid. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 87,2%, ukrainalaižed — 0,9%, armenijalaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 1,5%, rahvahuden ozutandata — 10,0%.

Nened pühäpertid oma avaitud lidnas: protestantizm — 6 jumalanpertid (sidä kesken lüteranine jumalankodikund 1, metodizm 3), judaizm — 1 pühäpert'.

Transport

Avtobusad, trolleibusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Nell' avtotesildad, raudtesild da avtote Voronežan padoseinädme ühtenzoittas Voronežan vezivaradimen randoid.

Vl 1868 raudte tuli Voronežha. Koume päraudtestancijad ratas lidnas: Voronež I, Voronež-Kurskii i Pridač (Voronež-Suvine).

Rahvahidenkeskeine civiline Voronež-lendimport Petr I nimed (VOZ / ВРН, ende Čertovickoje, 853 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase 10 kilometras pohjoižhe lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan i Keskuzazijan maihe, Venämadme tobjimalaz, mugažo čarterreisid lebutahoiže; Moskvan regionan varalendimport. Sen ližaks Baltimor-sodalendimpöud da aviategimen Pridač-lendimpöud oma lidnan röunoiden südäimes.

Homaičendad

Irdkosketused



Voronežan agjan lidnad
Bobrov | Bogučar | Borisoglebsk | Buturlinovk | Ertil' | Kalač | Liski | Novohopörsk | Novovoronež | Ostrogožsk | Pavlovsk | Povorino | Rossoš | Semiluki | Voronež


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Joškar-Ol | Moskv | Sur' Uz'lidn | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež