Birobidžan
| Birobidžan | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 | |||||
|
|||||
| 48°47′00″ с. ш. 132°56′00″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Q97185487? | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1915 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 80 | ||||
| Aigvö | UTC+10:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 42622 | ||||
| Počtan indeksad | 679000–679025 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(ven.) | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Birobidžan (ven.: Биробиджан, jidiš: ביראָבידזשאַן Birabidzsan, evenk.: Бира бид(ж)енэ) om lidn da lidnümbrik Venäman suvipäivlaskmas. Se om Evrejan avtonomižen agjan pälidn da kaikiš suremb lidn, mugažo Birobidžanan rajonan administrativine keskuz (ei mülü rajonha).
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vl 1915 kuti žilo Tihon'kai-raudtestancijanno Amuran raudtel (Transsiban pala) elänzoitmaha tahondad. Vspäi 1931 kätihe sidä radnikžiloks da nimitihe nügüdläižikš tahondan mödhe. Tahond sijadase Bir- da Bidžan-jogiden keskes. Jogiden nimed kändasoiš evenkan kelespäi kuti «jogi» — bira i «kaikenaigaine seižundtaho» — bidžen, molembad lanktas Amur-joghe huralpäi, sadakilometraine keskust erigotab jogid. Vl 1937 radnikžilo sai lidnan statusad.
Birobidžan šingotase mebel'edheotandoil, keng'fabrikal, sömtegimištol (maidproduktad, makaronad, paštatezsijad), mecan ümbriradmižel i varažomižandusel.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Bir-jogen randal, 80 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Kitain röunhasai om 75 km suvhe. Lähembaine järed lidn om Habarovsk 162 km päivnouzmha orhal, 188 km avtotedme vai raudtel.
Klimat om ven mussonine. Tal'v om vilu da kuiv, kezal om räk da luja nepsuz. Voden keskmäine lämuz om +1,9 C°. Paneb sadegid 682 mm vodes, niišpäi 409 mm kezakus-elokus. Kuivsezon om kül'mkus-keväz'kus (5..19 mm kus).
Birobidžan om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.
Eläjad
Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 75 413 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 86 700 eläjad vl 1992.
Ortodoksižen hristanuskondan kahesa pühäpertid om lidnas[4]: Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan kafedraline päjumalanpert', puine Mikulai-čudonsädajan jumalanpert', kaks' jumalanpertid toižiš sauvusiš (aluzkundoidenno), koume časounäd, Jumalanmaman Kazanin jumalaižen jumalanpert' (om sauvomas vspäi 2012).
Galerei
Lidnan administracijan sauvuz (2001)
- Благовещенский собор в Биробиджане.jpeg
Pühän Jumalanmaman Blagoveššenjan kafedraline päjumalanpert', vn 2012 nägu
Birobidžanan LEK i Bir-jogi vl 2007
Amurverine valdkundaline universitet Šolom-Aleiheman nimed (2012)
Birobidžan I-päraudtestancijan sauvuz vl 2009
Homaičendad
Irdkosketused
| Evrejan avtonomižen agjan lidnad | ||
| Birobidžan | Oblučje | ||
| Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad | ||
| Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ola | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskva | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' | Sevastopol' | Smolensk | Stavropol' | Sur' Novgorod | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Ufa | Ulan Ude | Uljanovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež | ||