Petropavlovsk Kamčatkal

	Petropavlovsk Kamčatkal
Флаг[d]	Герб[d]
	53°01′00″ с. ш. 158°39′00″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1740
Pind	362,14;
Высота	150
Aigvö	UTC+12:00[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▲163 152 чел. (2024);
Lugud
Telefonan kod	415 и 4152
Počtan indeksad	683000–683099
-
	Официальный сайт(ven.)
	lugeda • diskussii • redaktiruida

Petropavlovsk Kamčatkal (Kamčatkan randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1740 kuti Petropavlovskan lidnuz (ven.: Петропавловский острог) jänuziden tal'veks sijaližes lahtes Kamčatkan Kahtenden ekspedicijan laivoiden nimiden mödhe — «Ph. Petr-apostol» i «Ph. Pavel-apostol». Se sai lidnan statusad vl 1812, i vhesai 1849 nimitihe lidnad Petropavlovskan merikar (ven. Петропавловская гавань). Vozil 1849−1924 lidn oli Kamčatkan agjan pälidnaks Petropavlovskan Port-nimenke. Vspäi 1924 udesnimitihe lidnad nügüdläižikš erištamha sidä Kazahstanan Petropavlovskaspäi.

Vn 2007 1. päiväspäi heinkud Koräkan avtonomine ümbrik (nüg. Koräkan ümbrik) da Kamčatkan agj oma ühtenzoittud Kamčatkan randha, i Petropavlovsk Kamčatkal tegihe Venälaižen Federacijan necen uden subjektan pälidnaks.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Kamčatkan pol'saren suvipäivnouzmas, seižub Avačin merikaran randal 0..513 m korktusil, 100 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Om ümbärtud vulkanoil, kaks' niišpäi oma aktivižed: Koräkan i Avačin vulkanad. Kaks'kümnendel voz'sadal kaik 13 seičemeballašt manrehkaidust da sen lujemba tegihe lidnan ümbrištos.

Klimat om ven meren mussonine. Kezal om viluid i raibakoid tulleid, no tal'v om pehmed. Heinkun-elokun lämuz om +13 C°, vilukun — −7 C°, voden keskmäine lämuz om +2,8 C°. Paneb sadegid 1177 mm vodes, kaikiš vähemb semendkus-heinkus (53..64 mm kus), kaikiš enamb redukus-kül'mkus (145..172 mm kus).

Lidnümbrik om ümbärtud Jelizovon rajonal. Kümne žilod mülüdas lidnümbrikho Petropavlovskan Kamčatkal ližaks andmusita žiloden ristitištos.

Eläjad

Vl 1931 lidnan ristitišt oli 6 tuhad eläjid, vl 1939 — 35 373 eläjad, vl 1959 — 85 582 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnümbrikon eläjiden lugu oli 179 780 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 273 tuhad eläjid vozil 1991 i 1992, se poleni 213 tuhazesai vodele 1995. Ortodoksižen hristanuskondan Kamčatkan ph. Panteleimonan mez'jumalankodi (vspäi 2000), ph. Stroican päjumalanpert'^[3], kuz' jumalanpertid i ühesa časounäd oma olmas lidnas, mugažo ph. Terezan katoline tulend om avaitud.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): azerbaidžanlaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 3,8% (sidä kesken igähižed rahvahad: koräkad 419 rist. vai 0,23%, itel'menad 348 rist. vai 0,19%, kamčadalad 121 rist. vai 0,07%), rahvahuden ozutandata — 11,7%.

Ižanduz

Ižandusen päsarakod oma energetine sarak, Venäman Tün'valdmerižen laivišton päport om Avačin merikaran randoil.

Galerei

Мэрия Петропавловска-Камчатского.jpg

Lidnan administracijan sauvuz (2015)
Камчатский краевой объединённый музей 90.jpg

Kamčatkan randan ühtenzoittud muzei (2021)
Pühän Stroican päjumalanpert', vn 2010 nägu
Часовня в честь обороны Петропавловска 1854 года и братская могила.jpg

Muštnik-časoun' vn 1854 Petropavlovskan kaičendan muštoks i velleskaum, vn 2013 nägu
Kalaport vl 2013
Kruizlaiv Avačin merikaras vl 2009
ГУМ Петропавловска-Камчатского2.jpg

Päine universaline lauk (2015)
Kamčatkan draman i komedijan teatr (2012)
Спортивный комплекс "Звёздный" г. Петропавловск-Камчатский.JPG

«Zvözdnii»-sportkompleks (2012, Tähthakaz)
Biatlonkompleks stadionanke (2010)
Petropavlovsk center port.jpg

Lidnan meriport istorižes keskuses vl 2005

Homaičendad

Irdkosketused

Petropavlovsk Kamčatkal Vikiaitas

	Kamčatkan randan lidnad
	Jelizovo \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Vilüčinsk

	Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad
	Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ola \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskva \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' \| Sevastopol' \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Novgorod \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Ufa \| Ulan Ude \| Uljanovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[_680c7f2894f8399a-1] ¹ ² http://www.gks.ru/free_doc/2016/oktmo/tom8_oktmo.rar

[_25df692052573b23-2] ¹ ² https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx

[3] Petropavlovskan Kamčatkal pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[1]

[2]

[3]