Groznii

	Groznii
	čeč.: Соьлжа-ГӀала
Флаг[d]	Герб[d]
	43°18′45″ с. ш. 45°41′55″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Глава	Ibrahim Salmanovich Zakriev[d], Zaur Khaidarovich Khizriev[d] и Khas-Magomed Shakhmomedovich Kadyrov[d][…]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1818
Pind	324,16;
Высота	130
Aigvö	UTC+3[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▲333 672 чел. (2024);
Lugud
Telefonan kod	8712
Počtan indeksad	364000–364099
-
	Официальный сайт
	lugeda • diskussii • redaktiruida

Groznijan rajonad (uded nimitused vspäi 2021):
1. Ahmatan rajon (ende Leninan)
2. Baisanguran rajon (ende Oktäbrin)
3. Visajitan rajon (ende Staropromislovskii)
4. Šeih-Mansuran rajon (ende Tegimiden)

Groznii (čeč.: Соьлжа-ГӀала «Sunž-lidn», vll 1998−2000 oficialine nimi oli Džohar, čeč.: Dƶoxar) om lidn da lidnümbrik Čečenijan Tazovaldkundan pälidn, lidn tazovaldkundan alištusenke da kaikiš suremb lidn, Groznijan rajonan administrativine keskuz mugažo (ei mülü rajonha).

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1818 Venälaižen imperijan sodavägil kuti Groznai-lidnuz (Kavkazan territorijal. Sen ühtes läz 20 pen't čečeništ küläd da futorad oliba muretud sodavägil nügüd'aigaižen lidnan territorijal. Žilo lidnusenno sai lidnan statusad nügüdläiženke nimenke vl 1869. Čečenankel'ne Соьлжа-ГӀала-nimituz jäi vajehtuseta.

1830-nziš vozišpäi saihe kivivoid Groznajan ümbrištos, amuntihe madališ kaivoišpäi jodogil.

Groznii šingotase kivivoin samižel, elektrotehnižel tegimištol (elektromehanik, avtomatižed ohjanduzsistemad), sauvondmaterialiden tegimil (punümbriradai kombinat, savičuntegim), sömtegimištol (nell' leibäntegint, konservtegim), eksperimentaližel mebel'fabrikal, omblendfabrikal, mugažo «Čečenavto»-tegim radab ezilidnas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase tazovaldkundan keskuses, Sunž-jogen randoil (čeč.: Соьлжа / Охь-хи, Kaspijan meren bassein) da sen alangištos. Keskuz seižub 130 m korktusel valdmeren pindan päl.

Klimat om ven kontinentaline. Keza om räk da pit'k. Tal'v om pehmed, no voib panda pakaižid −20 Cel'sijan gradushasai, sikš miše nimidä ei telusta tulda pohjoižtulleile. Voden keskmäine lämuz — +10,4 C°, kezakun-elokun +21..+24 C°, tal'vkun-uhokun −1..−3 C°. Ekstremumad oma −31 C° i +41 C°. Paneb sadegid 439 mm vodes, semendkus-heinkus oleleb niid enamba (57..72 mm kus).

Groznii jagase nelläks lidnrajonaks, niiden keskes kaikutte alajagase videks territorialiž-administrativižeks ümbrikoks. Lidn om üks'jäine eländpunkt lidnümbrikos, lidnfartalad da territorii kaikenaigaižeta ristitištota mülüdas sihe.

Eläjad

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu om 271 573 ristitud, se om tazovaldkundan ristitišton videndez. Kaikiš suremb ristitišt oli 404 tuhad eläjid vl 1987 i 401 tuhad eläjid vl 1991. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 291 687 eläjad 324,16 km² pindal.

Rahvahad (vn 2010 rahvahanlugemine, enamba 0,4%): čečenalaižed — 93,7%, kumikad — 0,5%, ingušad — 0,4%, toižed rahvahad — 1,9%, rahvahuden ozutandata — 0,2%.

Čečenijan südäin-pämečet' Ahmat Kadirovan nimed om letud vll 2006−2008. Ortodoksižen hristanuskondan Mikoi-arhangelan pühäpert' om avaitud.

Nell' üläopendusen aluzkundad baziruišoiš lidnas: Čečenijan valdkundaline universitet A. A. Kadirovan nimed^{čeč.: Ахьмад-Хьаьжин цӀарах йолу Нохчийн пачхьалкхан университет, alusenpanend 1938, om universitetaks vspäi 1971), Čečenijan valdkundaline pedagogine universitet, Venäman islamine universitet, Groznijan valdkundaline kivivoin tehnine universitet^[7] M. D. Millionščikov-akademikan nimed.}

Transport

Avtobusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas, ned-žo ühtenzoittas tazovaldkundan eländpunktoidenke, ajeltas Kavkazan erasihe järedoihe lidnoihe. Groznii-päraudtestancii (čeč.: Соьлжа-ГӀала) om lidnas vspäi 1893, ei ole ezilidnelektrojonusid.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Groznii (Pohjoine)-lendimport Ahmat-Hadži Kadirovan nimed (ГРН / GRV / URMG, čeč.: Соьлжа-ГӀалин дуьненаюкъара аэропорт, 713 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase lidnan pohjoižes. Tehtas reisid Moskvha, Šardžahaze.

Galerei

Lidnan merii (2020)
Čečenijan Tazovaldkundan islamanuskojiden Hengeline ohjanduz (2011)
Grozny. Mosque "The Heart of Chechnya" PB040099 2475.jpg

Čečenijan südäin-pämečet' Ahmat Kadirovan nimed i puišt, vn 2016 nägu
Grozny thermal power station 29.jpg

Groznijan LES vl 2022
Čečenijan valdkundaline universitet (2014)
Groznijan valdkundaline kivivoin tehnine universitet (2019)
Čečenan valdkundaline dramteatr (ende teatraliž-koncertine zal, 2008)
«Ahmat Arena» (2014)
Grozny Airport 25.jpg

Groznii-lendimportan terminal, fontan i mečet' vl 2022
Groznii-päraudtestancijan sauvuz vl 2011

Homaičendad

↑ https://grozgorduma.ru/глава/
↑ http://grozmer.ru/vlast/myer-goroda.html
↑ ¹ ² http://www.gks.ru/free_doc/2016/oktmo/tom4_oktmo.rar
↑ ¹ ² http://web.archive.org/web/20130801123356/http://www.grozmer.ru/doc/genplan.rar
↑ ¹ ² https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx
↑ Čečenijan valdkundaližen universitetan A. A. Kadirovan nimed sait (chesu.ru). (ven.) (angl.)
↑ Groznijan valdkundaližen kivivoin tehnižen universitetan sait (gstou.ru) (ven.) i sen äikel'ne sait (study.gstou.ru). (angl.) (fr.) (isp.) (arab.)

Irdkosketused

Groznii Vikiaitas

	Čečenijan Tazovaldkundan lidnad
	Ačhoi-Martan \| Argun \| Groznii \| Gudermes \| Kurčaloi \| Šali \| Urus-Martan

	Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad
	Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ola \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskva \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' \| Sevastopol' \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Novgorod \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Ufa \| Ulan Ude \| Uljanovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[_2ca111e17502e2b9-1] ttps://grozgorduma.ru/глава/

[_5ba76e63d951d4db-2] ttp://grozmer.ru/vlast/myer-goroda.html

[_d518245106254cfa-3] ¹ ² http://www.gks.ru/free_doc/2016/oktmo/tom4_oktmo.rar

[_a1e6cb4797fcdf43-4] ¹ ² http://web.archive.org/web/20130801123356/http://www.grozmer.ru/doc/genplan.rar

[_25df692052573b23-5] ¹ ² https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx

[6] Čečenijan valdkundaližen universitetan A. A. Kadirovan nimed sait (chesu.ru). (ven.) (angl.)

[7] Groznijan valdkundaližen kivivoin tehnižen universitetan sait (gstou.ru) (ven.) i sen äikel'ne sait (study.gstou.ru). (angl.) (fr.) (isp.) (arab.)

[3]

[1]

[2]

[4]

[5]

[7]