Urus-Martan
| Urus-Martan | |
| čeč.: Мартантӏе, Хьалха-Марта | |
 | |
| Valdkund | |
|---|---|
| Istorii da geografii | |
| Tegemižen päiv |
XV. vozsada |
| Pind |
|
| Высота |
235 |
| Aigvö | |
| Ekonomik | |
| Eläjad | |
| Eläjad |
|
| Lugud | |
| Počtan indeksad |
366500 |
| - | |
|
| |
| lugeda • diskussii • redaktiruida | |
Urus-Martan (čeč.: Хьалха-Марта vai МартантIе) om Čečenijan Tazovaldkundan keskuzpalan suvipäivlaskmas. Se om Urus-Martanan rajonan administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vozil 1708−1713 kuti Хьалха Марта-aul severziš-se futorišpäi elänzoitmaha tahod. Vl 1832 Venäman imperijan armii murenzi aulad. Vedihe čečenan rahvahan suimid neciš eländpunktas (vll 1840, 1918, 1923). 19. voz'sadan kahtendel polel venämalaižiden kaikenaigaine Urus Martan-varmitez (čeč.: Оьрсийн Марта) oli saudud läz necidä čečenalaižiden aulad, ühtištuihe niid aigan mändes.
Nevondkundaližen aigan lugetihe Urus-Martanad žiloks, sikš miše vaiše omblendfabrik da kaks' mecanümbriradmižen cehad oliba tegimišton edheotandoil, ristitišt ajeli burlakoita sauvojikš toižihe regionihe. Žilo sai lidnan statusad vl 1990. Voziden 1994−1996 i 1999 sodoiden aigan Urus Martanan erased pertid oliba muretud bombanheitandal.
Urus-Martan šingotase sauvondmaterialiden tegimil (raudbeton, vahtbetonižed blokad, asfal't), söndtavaroiden kombinatal (vspäi 2019), mugažo konditerine fabrik i lindferm ratas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase rajonan pohjoižpalas, Martan-jogen randoil (čeč.: Март, Sunžan i Terekan oigedpol'ne bassein), 235 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Matkad Grozniihasai om 30 km pohjoižpäivnouzmha. Toine lähembaine lidn om Ačhoi-Martan 21 km päivlaskmha orhal vai 23 km avtotedme.
Urus-Martan om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.
Eläjad
Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 49 090 ristitud, rajonan kaks' videndest. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 58 588 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.
Rahvahad (enamba 1% vl 2010): čečenalaižed — 96,4%, venälaižed — 1,8%, toižed rahvahad — 1,5%, rahvahuden ozutandata — 0,3%.
Islaman kaks'kümne pühäpertid om olmas lidnas.
Urus-Martanan Regionidenkeskeižen medicinižen kolledžan filial[3] (Jessentukad), Orenburgan servisan da tehnologijoiden kolledžan filial[4], privatine ekonomikan da oiktusen kolledž oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.
Galerei
Urus-Martanan rajonan administracijan sauvuz (2015)
Lidnan pämečet' (Džuma-pühäpert'), vn 2020 nägu
Kul'turkeskuz Umar Dimaevan nimed (2020)
Etnografine privatine Dondi-Jurt-muzei (2010)
Homaičendad
- ↑ 1,0 1,1 http://www.gks.ru/free_doc/2016/oktmo/tom4_oktmo.rar
- ↑ 2,0 2,1 https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx
- ↑ Urus-Martanan filialan lehtpoled Regionidenkeskeižen medicinižen kolledžan mmtk26.ru-saital. (ven.)
- ↑ Urus-Martanan filialan lehtpol' Orenburgan servisan da tehnologijoiden kolledžan ksit56.ru-saital. (ven.)
Irdkosketused
 |
Urus-Martan Vikiaitas |
| Čečenijan Tazovaldkundan lidnad | ||
| Ačhoi-Martan | Argun | Groznii | Gudermes | Kurčaloi | Šali | Urus-Martan | ||