Vladikavkaz

Vladikavkaz
Vladikavkaz
	oset.: Дзæуджыхъæу
	Герб
	43°02′24″ с. ш. 44°40′39″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Глава	Boris Albegov[d]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1784
Pind	291;
Высота	692
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▼292 717 чел. (2024);
Lugud
Telefonan kod	8672
Počtan indeksad	362000–362999
	Официальный сайт(ven.)
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Vladikavkazan administrativižed rajonad:
Iristonskii-rajon Lodehline rajon Tegimišton rajon Terekantagaine rajon

Vladikavkaz (ven.: Владикавка́з, oset.: Дзæуджыхъæу «Dzaugan eländpunkt») om Venäman lidn da lidnümbrik valdkundan suvipäivlaskmas. Se om Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn. Om «sodahoštusen lidn»-arvonke vspäi 2007.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1784 kuti Vladikavkaz-lidnuz Venälaižen imperijan Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe hänel valitud sijha Georgijevskan traktatan vahvištusen jäl'ghe. Soda-gruzine te zavodiše lidnas.

Vladikavkaz om lidnan oficialiženke statusanke vspäi 1860. Vl 1875 raudte ühtenzoiti lidnad Rostovanke. Vozil 1931−1944 i 1954−1990 lidnan nimi oli Ordžonikidze, vll 1944−1954 — Dzaudžikau. Vspäi 1990 oficialine venäkel'ne nimituz om eziauguine.

Vladikavkaz šingotase mujumetallurgijan koumel tegimel, kahtel gidroelektrostancijal, elektroladimiden i elektrokomponentoiden koumel tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (savič, pumaterialad, katuzmaterialad), sömtegimištol (oluden, etilspirtan, väghižiden alkogoližiden jomiden tehmine), mugažo stökolpakuitesen, zirkloiden i bioetanolan tegimed, kalližarvoižiden kividen ümbriradmine i nahktegim ratas lidnas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Terek-jogen (oset.: Терк) mougotil randoil, Kavkazan pohjoižil pautkil. Lidnan keskuz seižub 692 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Matkad Moskvhasai om 1504 km pohjoižhe orhal. Lähembaižed järedad lidnad oma Nal'čik lodeheze (117 km avtotedme), Nazran' pohjoižpäivnouzmha (26 km avtotedme) i Groznii päivnouzmha (113 km avtotedme).

Klimat om ven. Vilukun lämuz om −1,9 C°, voib toda pakaižid −20 Cel'sijan gradushasai kül'mkus-keväz'kus. Heinkun da elokun — +20 C°, voden keskmäine lämuz om +9,2 C°. Paneb sadegid 933 mm vodes, semendkus-heinkus enamba kaiked (113..175 mm kus).

Vladikavkaz jagase nelläks administrativižeks rajonaks. Lidnanvuitte Zavodskoi-žilo da viž küläd mülüdas lidnümbrikho Vladikazkazan ližaks, kaik ned alištudas lidnrajonile.

Eläjad

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 130 755 eläjad, vl 1959 — 164 420 eläjad. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 311 693 ristitud, lidnümbrikon — 330 148 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 325 tuhad eläjid vl 1992.

Rahvahad (lidnümbrik, enamba 0,4% vl 2010): osetinalaižed — 63,9%, venälaižed — 24,5%, armenijalaižed — 3,5%, gruzijalaižed — 2,2%, ingušad — 1,1%, azerbaidžanlaižed — 0,7%, ukrainalaižed — 0,6%, grekalaižed — 0,5%, toižed rahvahad da rahvahuden ozutandata — 3,0%.

Openduz

Üläopendusen aluzkundad:

Pohjoižosetijan valdkundaline universitet^[3] K. L. Hetagurovan nimed
Pohjoižkavkazan kaivuzmetallurgine institut (valdkundaline tehnine universitet)
Pohjoižosetijan valdkundaline medicinine akademii
Pohjoižosetijan valdkundaline pedagogine institut
Mägiden valdkundaline agrarine universitet^[4], i agrarine kolledž senno
Vladikavkazan modan institut
Vladikavkazan ohjandusen institut
Tekstil'tegimišton biznesan i tehnologijoiden institut
Civilizacijan institit
Kontemporarine gumanitarine universitet

Niiden ližaks, läz 15 professionaližen keskopendusen aluzkundad ratas lidnas.

Galerei

Lidnan Administracijan sauvuz (Merii, 2010) Terekan randal
Основателям Владикавказской крепости 01.jpg

Muštnik Vladikavkazan lidnusen alusenpanijoile (2018. voz' vai sen aigemba)
Kirovan sild Terekas päliči vl 2010
Ph. Jurgii-vägestusenkandajan kafedraline päjumalanpert', vn 2006 nägu
Jumalanmaman Sündundan jumalanpert', vn 2009 nägu
«Elektrocink»-tegim vl 2016 (om konservacijas vspäi 2019)
СОГУ 01.jpg

Pohjoižosetijan valdkundaline universitet (2018. voz' vai sen aigemba)
Pohjoižosetijan valdkundaline filarmonii (2018. voz' vai sen aigemba, ende lüteranine pühäpert')
Pohjoižosetijan operan da baletan teatr (2014)
Lidnan avtobusstancii vl 2011
Vladikavkaz-päraudtestancijan sauvuz vl 2013, nägu raudten polespäi

Tetabad ristitud

Sündnuded

Valerii Gazzajev (sünd. 1954) — Nevondkundaližen Ühtištusen futbolist (ezirivenvändai) i Venäman futboltrener.

Elänuded

Valerii Gergijev (sünd. 1953) — osetijalaine mez', Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman dirižor.

Homaičendad

Irdkosketused

Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (vladikavkaz-osetia.ru). (ven.)

	Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundan lidnad
	Alagir \| Ardon \| Beslan \| Digor \| Mozdok \| Vladikavkaz

	Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ola \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskva \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' \| Sevastopol' \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Novgorod \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Ufa \| Ulan Ude \| Uljanovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[_815b6a4763821d03-1] ttp://vladikavkaz-osetia.ru/glava/biograf.php

[_25df692052573b23-2] ttps://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx

[3] Pohjoižosetijan valdkundaližen universitetan sait (nosu.ru). (ven.) (angl.) (oset.)

[4] Mägiden valdkundaližen agrarižen universitetan sait (gorskigau.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]