Kostroma

Kostroma
Kostroma
Флаг[d]	Герб[d]
	57°46′05″ с. ш. 40°55′37″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	1152
Pind	144,5;
Высота	110
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▼265 761 чел. (2024);
Lugud
Telefonan kod	4942
Počtan indeksad	156000–156029
	Официальный сайт(ven.)
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Kostroman lidnrajonad: Keskuzrajon Fabričnii-rajon Volgantagaine rajon

Kostrom (ven.: Кострома́) om Venäman lidn da lidnümbrik valdkundan päivlaskmas. Se om Kostroman agjan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn. Järed jogiport.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1152. Kostrom mainitase kirjutadud purtkiš ezmäižen kerdan vl 1213 kuti lidn. Vll 1246−1320 se oli Kostroman ruhtinazkundan pälidnaks.

Kostrom šingotase mašinansauvomižel (lämbitusen da ventiläcijan mašiništ, mašiništ toguindan täht, avtolikutimiden paloiden tegim, ekskavatorad), sauvondmaterialiden pästandal (fanerankombinat, sauvondpolimeriden tegim, silikatsavičun tegim, katusenmaterialad), tekstil'tegimištol (pölvhankombinat, pölvhanmanufaktur, vönen täsmäižen fabrik), sömtegimištol (leibänkombinat, maidkombinat, etilspirtan tegim, söndtavaroiden kombinat, pörukaižiden tegim), meblin kahtel fabrikal, kahtel LEK:al, juvelirtegesiden edheotandal.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Volgan muugotil randoil (Gor'kijan vezivaradim) läz ühtennimižen jogen lanktendan sijad, 110 m korktusel valdmeren pindan päl. Matk Moskvan ümbärtehesai om 306 kilometrad suvipäivlaskmha avtotedme. Lähembaine järed lidn om Jaroslavl' 60 km suvipäivlaskmha avtotedme vai jogedme.

Kostrom jagase koumeks territorialižeks rajonaks, ned oliba ičeze administracijoidenke vozil 2011−2013. Lidn om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 268 742 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 289 300 eläjad vl 1999. Vl 2017 lidnan ristitišt oli 277 648 eläjad.

Lidnümbrikon pämez' om Lidnan Duman ezimez'. Kostroman Administracijan pämez' om Aleksei Smirnov vn 2018 sügüz'kuspäi.

Openduz

Lidnan üläopendusen aluzkundad:

Kostroman valdkundaline universitet^[3] (alusenpanend 2016 kahten üläopendusen aluzkundan ühtištusel);
Radiacižen, himižen i biologižen kaičendan sodaakademii S.K. Timošenko-maršalan nimed^[4] (vspäi 1932);
Kostroman hengeline seminarii^[5] (1747−1918, udessündutadud vl 1990 kut eparhijan hengeline škol, seminarii vspäi 1996).

Kostroman valdkundaline maižanduzakademii radab lähižes Karavajevo-žilos.

Galerei

Lämoipalonvastaine čuhunduz Susaninan torgul om lidnan simvolaks
Lidnan Duman i administracijan pert' (2009)
Ipatiev Monastery in Kostroma.jpg

Ph. Stroican i ph. Ipatijan Gangralaižen mez'jumalankodi (Ipatijan jumalankodi), vn 2011 nägu
Sündun Nägundan i Anastasijan naižjumalankodi, vn 2015 nägu
Фанплит(woodworking company) - panoramio.jpg

Fanerkombinat vl 2010
Штаб-квартира Совкомбанка.jpg

«Sovkombank:an» päfater vl 2020
Kostroman valdkundaline universitet N. Nekrasovan nimed (2008)
Кострома драмтеатр.jpg

Kostroman dramteatr A. Ostrovskijan nimed (2016)
«Volg»-turistkompleks (2001)
«Kostrom Uz'»-päraudtestancijan sauvuz vl 2009

Tetabad sündnuded

Aleksandra Išimova (1804−1881) — oli Venäman lapsidenkirjutainaine i kändusiden tegii.

Homaičendad

Irdkosketused

Lidnan Duman oficialine sait (duma-kostroma.ru). (ven.)
Lidnan administracijan oficialine sait (gradkostroma.ru). (ven.) (angl.)

	Kostroman agjan lidnad
	Bui \| Čuhlom \| Galič \| Kologriv \| Kostrom \| Makarjev \| Manturovo \| Nei \| Nereht \| Soligalič \| Šarj \| Volgorečensk

	Venäman Federacijan subjektoiden pälidnad
	Abakan \| Alauz'lidn \| Anadir' \| Arhangel'sk \| Astrahan' \| Barnaul \| Belgorod \| Birobidžan \| Blagoveščensk \| Bränsk \| Čeboksarad \| Čeläbinsk \| Čerkessk \| Čit \| Elist \| Gatčin \| Gorno-Altaisk \| Groznii \| Habarovsk \| Hanti-Mansiisk \| Irkutsk \| Iževsk \| Ivanovo \| Jakutsk \| Jaroslavl' \| Jekaterinburg \| Joškar-Ola \| Kaliningrad \| Kalug \| Kazan' \| Kemerovo \| Kirov \| Kizil \| Kostrom \| Krasnodar \| Krasnojarsk \| Kurgan \| Kursk \| Lipeck \| Magadan \| Magas \| Mahačkal \| Maikop \| Moskva \| Murmansk \| Nal'čik \| Nar'jan Mar \| Novosibirsk \| Omsk \| Orel \| Orenburg \| Penz \| Perm' \| Petropavlovsk Kamčatkal \| Petroskoi \| Piter \| Pskov \| Rostov Donal \| Räzan' \| Salehard \| Samar \| Saransk \| Saratov \| Siktivkar \| Simferopol' \| Sevastopol' \| Smolensk \| Stavropol' \| Sur' Novgorod \| Suvisahalinsk \| Tambov \| Tomsk \| Tul \| Tver' \| Tümen' \| Ufa \| Ulan Ude \| Uljanovsk \| Vladikavkaz \| Vladimir \| Vladivostok \| Volgograd \| Vologd \| Voronež

[_72993c059dbea415-1] OKTMO. 179/2016.

[_25df692052573b23-2] ttps://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Сhisl_MO_01-01-2024.xlsx

[3] Kostroman valdkundaližen universitetan sait (ksu.edu.ru). (ven.)

[4] Radiacižen, himižen i biologižen kaičendan sodaakademijan sait (varhbz.mil.ru). (ven.)

[5] Kostroman hengeližen seminarijan sait (seminaria44.ru). (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]