Aleksandr Dorofejev

Aleksandr Petrovič Dorofejev
Sündundpäiv	25. elokud 1895(1895-08-25)
Sündund sija	Kondjan Mägi-küläs, nügüd’ Medvežjegorskan rajon, Povencan ujezd, Oloncan gubernii, Venäman imperii
Kolendpäiv	25. uhokud 1971(1971-02-25) (75 vot)
Kolend sija	Moskvas, SSSR
Rahvahuz’	Venäman imperii →  SSSR
Voiskiden sugu	Pehot
Služban voded	1915 — 1917  SSSR 1917 — 1928; 1933 — 1954
Služban nimi
Ohjanzi	295. ambundan divizii
Torad/voinad	Ezmäine mail'man voin Uhokun rahvahanlibund Redukun rahvahanlibund Rahvahaline voin Venämal Sur’ Kodiman voin
Pauklahjad da premijad	Venäman imperijan Toižiden maiden:

Aleksandr Petrovič Dorofejev (ven.: Александр Петрович Дорофе́ев) (25. elokud vodel 1895, Kondjan Mägi-külä, nügüd' Medvežjegorskan rajon, Karjala, toižiden tedoiden mödhe — Volhovo-stancija (Čudovskii rajon), nügüd' Čudovskii rajon Novgorodan agjas — 25. uhokud vodel 1971, Moskva) — sovetskii voinpämez', Sovetskijan Sojuzan Geroi (19.03.1944). General-major (3.06.1944).

Augotiž elostarin

Sündui 25. elokud vodel 1895 mecpilindzavodan prikazčikan kanzas, karjalaine. Vodel 1905 Dorofejevoiden kanz ajoi elole Piterihe. Lopi Ülembainžen augotižradmahttehnikuman Dorofejev da zavodi rata mecvaličijan «Karl Graan»-möndpertin mecpilindan firmal Kronštat-lidnas, vodelpäi 1914 — Gonckevičan lesopilnijal zavodal Petrogradas.

Ezmäine mail’man da rahvahaline voinad

Semendkus vodel 1915 om kuctud Venäman imperatoskijaha armijaha. Služi Volinskan polkan leib-gvardijas, lopi polkan openduzkäskon. Uhokuspäi vodelpäi 1916 vojui polkanke Ezmäižel mail'man voinal noremban unter-oficeran, oli erišton ohjandajan. Voinan aigas hänele anttihe koume Georgijevskijan ristad. Brusilovskijan murdandan aigan läz Luckad oli ranitud, jäl'ges gospitalid oli oigetud opendusele Pavlovskan voinradmahttehikumaha. Kül'mkus vodel 1916 lopi heredan radmahttehnikuman openduzkursad, oli pandud praporščikaks, oigetud noren oficeran Volinskan polkan leib-gvardijan varabataljonaha Petrogradas. Uhokun valdankumaidusen aigan aktivižešti ühtni teravihe azjtegoihe Petrogradas. Keväz'kus vodel 1917 saldatad valičiba händast rotan ohjandajaks.

Ühtni Redukun valdankumaidusehe. Mäni Petergofskijaha Russttan Armijan joukuhu, oli vahvištoitud sen voinohjandajan da päliči kuverz'-se päiväd tegihe joukun pämeheks. Ühtni Tal'vdvorcan otandas, jäl'ges junkeroišpäi azegen otandas erasiš voinškoliš. Kül'mkus vodel 1917 ališti Kerenskova-Krasnova-vasthalibujid.

Semendkuspäi vodel 1918 služi Rusttas Armijas. Oli pandud rotan ohjandajan 1. polkan 2. Petergofskijan sovetskijan divizijan, miččenke läksi elokus Päivnouzman polen frontale da aktivižesti vojui Venäman rahvahaližel voinal. Sügüz'kuspäi vodel 1918 služi 228. Karjalan ambundpolkas, kus ohjanzi rotal da ambund bataljonal, oli polkan ohjandajan varapämehen. Vojui libunuden čehoslovackijan korpusan, Rahvahan Armijan KOMUČ da admiralan A. V. Kolčakan voiskan vastha. Semendkus vodel 1919 om oigetud opendamhas.

Vodel 1919 lopi Ülembaižen štabslužban školan Moskvas. Kül'mkus vodel 1919 om pandud štaban ohjandajaks 135. ambundbrigadan 45. ambundan divizijan 14. armijan Suvifrontal. Vojui Suvifrontal da Suvi-Päivlaskmaižel frontal А. I. Denikinan, Juzef Pilsudskogonan da S. Petl'uran armijoiden vasthapäi.

Voinkeskeine aig

Jäl'ges voinad Dorofejev služi ses žo divizijas (mülüi Ukrainskijan voinkundaha), redukus vodel 1921 om pandud noremban komjoukun divizionian školan ohjandajan abunikan, jäl'ges oli 135. ambundpolkan bataljonan ohjandajan. Sulakuspäi vodel 1924 — om 100. ambundan divizijan školan opendai.Elokuspäi vodel 1925 — štaban ohjandajan abunik tedištelusen täht 299. ambundpolkan. Redukus vodel 1928 om heittud varaha läžundan tagut.

Eläškanzi Vauged Jumalanpert'-lidnas, radoi mecmaterialoiden valičijan, vilukuspäi vodel 1929 — varhapanendan agentan sijaližes pidäjiden sebras, vilukuspäi vodel 1930 — pauksi radnikoid, keväz'kuspäi vodel 1931 — radon möndkosketusiden ohjandajan , jäl'ges — военкомом Belocerkovskovan Osoaviahima-erišton vojenkoman.

Vilukus vodel 1933 toižen kerdan om kuctud Rusttaha Armijaha, da pandud 2. štaban erišton 2. Turkestanskoi ambundan divizijan Ukrainskijan frontal. Sügüz'kuspäi vodel 1935 — Belocerkovskan mainstitutan voinkundan ohjandai.Sulakuspäi vodelpäi 1940 — начальник 2. štaban erišton 199. ambundan divizijan Kijevskijan erivoinkundan ohjandai. Vodel 1940 ičenašti lopi Rad-maorjan Rusttan Armijan voinakademijan М. V. Frunze nimel.

Sur' Kodiman voin

Kezakuspäi vodelpäi 1941 polkovnik A. P. Dorofejev om Suren Kodiman voinan ühtnik, voinan vastsi Suvi-päivlaskmaižen frontan Novo-Miropol'skijas vahvištoitud rajonas. Voinristandan sai 26. kezakud: krasnoarmeicoiden joukunke mäni nemcoiden tagamale, löuzi kaks' ambundan da kaks' artilerišt polkad, miččed oliba ümbärduses, da abuti heile lähtta sigäpäi. Neciš azjtegos händast ezitadihe pauklahjoita Rusttan Tähthaižen ordenal, pauklahjoitud ei olend. Jäl'ges ähtes divizijanke ühtni Kijevskijaha polestuztegoho, vojuides läz Kazatinod, Vauged Jumalanpertid, Mironovkad. Vointoroiš elokun 13. da 20. päivil oli ranitud. Sügüzel vodel 1941 A. P. Dorofejevu oli anttud «polkovnik»-voinnimi.

25. elokuspäi — ohjandai 241. ambundan polkan 41. ambundan divizijan 26. armijan Suvi-Paivlaskmaižel frontal, polesti Kanev-lidnad. 5. armijan hondos, jugedas azjas, polkad mülütadihe neche armijaha da avtomašinoil veiba sidä Černigovkan rajonaha, kus vastusti süväd vastustajiden murdundad. Neniš vointoroiš sai kontuzijan. Läksi polkanke ümbärdusespäi, no päliči kuverr-se päiväd möst putui Kijevskijaha katl'aha. Päliči 14. päiväd nemeckijan tazamadme astundad läksi venälaižidennoks läz Ahtirkad. Polkaspäi läksi 475 mest, da paiči sidä toiba ičein vägel 2 artilerišt orudijad i 24 pulem'otad. Lühüdan aigan oli Ahtirkan garnizonan ohjandajan, vaumiči uzid voinpaloid saldatoišpäi, kudambad lähtliba ümbärdusespäi.

28. sügüz'kud vodel 1941 hän oli pandud 295. ambundan divizijan pämeheks. Suvi-Päivlaskmaižen frontan 21. armijan joukus ühtni Sumsko-Harkoskijaha voinazjtegoho, kus koumanden kerdan putui vihanikoiden ümbärdusehe da möst päzui divizijan pävägenke läz Belgorodan rajonad. Kül'mkus divizijan sirttihe Suvifrontan 37. armijaha, kus se ühtni Rostovskijaha tacindtegoho. Vointoras 1. keväz'kud vodel 1942 oli jägedas ranitud. Vodel 1942 mäni VКP(b)-partijaha.

10. heinkud vodel 1942 läksi gospitališpäi da möst oti ohjanzi 295. ambundan divizijad, mitte jatksi vojuida 37. armijas Suven, a 29. heinkuspäi — Pohjoiž-Kavkazskan, 11. elokuspäi  — Zakavkazskan frontoil. Ühtni Voronežsko-Vorošilovgradskijaha da Donbasskijaha polestuz vointegoihe, Kavkazan polestuzvointegoho. 22. elokud vodel 1942 sai kovan kontuzijan da ranenijan, no päliči kaht nedalid medsanbatas pörzihe divizijan ohjandushe. Redukus vodel 1942 divizii ühtni Nal'čiksko-Ordžonikidzevskijaha vointegoho, miččes händast 22. redukud möst jägedas ranittihe. Jäl'ges tervehtundad kül'mkuspäi vodelpäi 1942 — 37. armijan tagaman štaban ohjandai. Ühtni Pohjoiž-Kavkazkijaha da Krasnodarskijaha vointegoihe. Keväz'kus vodel 1943 kovas läžeganzi.

Tervehtandan jäl'ghe koumanden kerdan oti ohjandusen 295. ambund divizijan, necil kerdal jo Vägestusen päivähasai. Divizii polkovnikan Dorofejevan ohjandesel vojui 58. da 56. armijoiden joukus Kubanil. Elokun lopus vodel 1943 sen mülüttihe Suvifrontan 2. gvardeiskijaha armijaha, ses divizii oli Donbasskijas da Melitopoläskijas tacindoiš. 22. uhokud vodel 1944 divizii oli mülütadud 4. Ukrainan frontan 28. armijaha. (pigai armii oli pandud 3. Ukrainan frontale).

295. ambundan divizijan ohjandai (28. armii, 3. Ukrainan front) polkovnik Dorofejev sai arvostelust Bereznegovato-Snigir’ovskoi tacindtegos. Öl 13. keväz’kud divizii hänen ohjanduses ehtati päliči «Dnepr»-joges läz Antonovka da Kindiika külid da sai hüvän placdarman, kuspäi zavodi pigaitoran tacindad da kekspäiväd 13. keväz’kud ezmäižen tuli «Herson»-lidnaha.

Sovetskijan Sojuzan Ülembaižen Nevondišton Prezidiuman käsköl 19. keväz'kud vodel 1944 "parahimas vointegoiden tegemižes frontal nemcoiden-fašistoiden vihanikoiden vasthapäi, rohktudes da geroizmas" polkovnikale Aleksandr Petrovič Dorofejevale anttihe Sovetskijan Sojuzan Gerojan nimen, Leninan ordenan da "Kuldaine Tähthaine"-medalin (№ 3411).

Sulakus vodel 1944 divizii Dorofejevan ohjandusel oli sijatud 5. iškendarmijaha. Sid' se vojui 3. Ukrainan da 1. Belorusskijan frontoil. Hüvin ozuti ičtaze Odesskian, Jassko-Kišen'ovskan, Vislo-Oderkian, Berlinskian tacindan vointegendoiš. Divizii arvostelusenke lopi vointen Berlinas. Polkovnikan da general-majoran Dorofejevan ohjandusen aigan divizijale anttihe «Hersonskaja»-arvnimi (23.03.1944), Rusttan Zmaman orden(1.04.1944), Suvorovan II stepenin orden (20.04.1944), Leninan orden (11.06.1945).

Voinan aigan Dorofejev oli kuz' kerdad ranitud, niišpäi koume kerdad kovas da jügedas.

Voinan jäl'geline elostarin

Dorofejevan kaum Vvedenskan kaumištol Moskvas.

Jäl'ges voinad general-major Dorofejev jatksi ohjata divizijad, mitte mülüi Sovetskijoiden okkupacionižehe voiskoiden joukuhu Germanijas, voden 1945 lopus om anttud Sovetsko-Kavkazkijaha voinkundaha. Kezakus vodel 1946 divizijan polenziba 30. erilaižehe ambundbrigadaha, general Dorofejev jäi sen ohjandajaks.

19. vilukud vodel 1948 general-major A. P. Dorofejev oli arestuidud. Jäl'ges nel'l' vot türmaгad tedišteluzazjoiš hän 27. keväz'kud vodel 1952 pit'kän aigan oli türmas, sudan pädandan da SSSRan ministroiden Nevondišton käskol № 1786—661 12. sulakud vodel 1952 hänel om ottud «general-major»-voinnimi. Arestan süd da vigad, miččeden täht händast sudiba oma sanumatomad.

4. sügüz'kud vodel 1954 oli pästtud valdale. SSSRan Ülembaižen Sudan Plenuman käskol 8. sulakud vodel 1955 ugolovine azj hänen polhe oli heittud, a hän iče oli reabilitiruidud. Jäl'ges pit'käd tür'maigad da tulnut aigad lähta varaha Dorofejev ei udišti voinslužbad, SSSRan polestuzministran käskol oli oigetud voinvaraha ž. sügüz'kud vodel 1954.

Eli Moskvas. Radoi Voin-tedosebras Sovetskijan Armijan Keskmäižes pertiš, «Znanie»-sebras, vedi voin-patriotižen radon norišton keskes.

Koli 25. uhokud vodel 1971 Moskvas. Om pandud maha Vvedenskijan kaumištol (mansija 29).

Pauklahjad

• Sovetskijan Sojuzan Gerojan "Kuldaine medal'" (19.03.1944);
• koume Leninan ordenad (19.03.1944, 21.02.1945, 29.05.1945);
• koume Rusttan Znaman ordenad (27.03.1942, 3.11.1944, …);
• Kutuzovan II stepenin orden (6.04.1945);
• Kodiman voinan orden I stepenin orden (4.10.1944);
• medalid.

Venäman imperii:

• koume Georgijevskijad ristad.

Verhiden maiden pauklahjad

• Gr'unval'da Rist III stepenin orden (Pol'ša)
• Tudora Vladimiresku III stepenin orden (Ruminii)
• verazmaine medal'

Kanz

Poig — Vladimir, tütär — Svetlana

Mušt

• Medvežjegorsk-lidnas generala Dorofejevan nimi om anttud irdale, miččen pertil om pandud muštlaud.
• Modkuva A. P. Dorofejeva Petroskoiš om pandud Sovetskijan Sojuzan Gerojan Galerejaha, kuna om keratud mehed, ked oliba sündnuded Karjalas.
• Hänen nimi om Herson-lidnan irdal.

Homaičendad

Literatur

• Герои Советского Союза: Краткий биографический словарь / Пред. ред. коллегии И. Н. Шкадов. — М.: Воениздат, 1987. — Т. 1 /Абаев — Любичев/. — 911 с. — 100 000 экз. — ISBN отс., Рег. № в РКП 87-95382.
• Великая Отечественная. Комдивы : военный биографический словарь / [Д. А. Цапаев и др. ; под общ. ред. В. П. Горемыкина] ; М-во обороны Российской Федерации, Гл. упр. кадров, Гл. упр. по работе с личным составом, Ин-т военной истории Военной акад. Генерального штаба, Центральный архив. — М. : Кучково поле, 2014. — Т. III. Командиры стрелковых, горнострелковых дивизий, крымских, полярных, петрозаводских дивизий, дивизий ребольского направления, истребительных дивизий (Абакумов — Зюванов). — С. 844—847. — 1102 с. — 1000 экз. — ISBN 978-5-9950-0382-3.
• Герои земли советской. — Петрозаводск: Карельское книжное издательство, 1968. — С. 97—116. — 367 с. — 20 000 экз.
• Смирнов В. И. Комдив Дорофеев. — Петрозаводск, 1976.
• Герои твои, Херсонщина. — Симферополь, 1980. — С.191-192.
• Героям Родины — слава! 3-е изд., испр. и доп. — Петрозаводск, 1985. — С.258-259.
• Днепр — река героев. Киев, 1983. — С.271.

Tarkendused

• Aleksandr Dorofejev  (рус.). Сайт «Герои страны».
• Из наградного листа.
• Краткая информация и фотографии разных лет жизни А. П. Дорофеева на сайте «Бессмертный полк».