Ivan Artamonov

Рувики-späi
Ivan Iljič Artamonov
Иван Ильич Артамонов
Artamonov Ivan Iljič.jpg
Sündundpäiv 6 (19) kül'mkud 1914(1914-11-19)
Sündund sija Stepanov-navolok-külä, Kotkozerskan volost’, Oloncan ujezd, Oloncan gubernii, Venäman imperii[1]
Kolendpäiv 16. semendkud 1985(1985-05-16) (70 vot)
Kolend sija Petroskoi, Кarjalan ASSR, RSFSR, SSSR[2]
Rahvahuz’  SSSR
Voiskiden sugu
Artillerii
Služban voded 1936—1955
Služban nimi
Подполковник
Torad/voinad Vointorad Halhin-Hole
Sur’ Kodiman voin
Pauklahjad da premijad
Sovetskijan Sojuzan Geroi
Leninan orden SU Order of the Red Banner ribbon.svg SU Order of the Red Banner ribbon.svg Aleksandr Nevskijan orden
Kodiman voinan I stepenin orden Kodiman voinan II stepenin orden Rusttan Tähthaižen orden «Rohktudes»-medalil’ (SSSR)
Medal' «Voin arvtegoiš» Medal' «Voin arvtegoiš» Юбилейная медаль «За доблестный труд (За воинскую доблесть). В ознаменование 100-летия со дня рождения Владимира Ильича Ленина» SU Medal For the Defence of Stalingrad ribbon.svg
Medal' «Vägestuses Germanijan päl Sures Kodiman voinas vozil 1941—1945» SU Medal Twenty Years of Victory in the Great Patriotic War 1941-1945 ribbon.svg SU Medal Thirty Years of Victory in the Great Patriotic War 1941-1945 ribbon.svg SU Medal Forty Years of Victory in the Great Patriotic War 1941-1945 ribbon.svg
SU Medal For the Capture of Koenigsberg ribbon.svg Medal' "Vägestuses Japonijan päl" SU Medal 30 Years of the Soviet Army and Navy ribbon.svg SU Medal 50 Years of the Armed Forces of the USSR ribbon.svg
SU Medal 60 Years of the Armed Forces of the USSR ribbon.svg
«Vägestusen 25 vot Sures Kodiman voinas»-rindznam

Ivan Iljič Artamonov (ven.: Ива́н Ильи́ч Артамо́нов 6 [19.] kül'mkud vodel 1914 — 16. semendkud vodel 1985) — Suren Kodiman voinan ühtnik, 436. erilaižen istrebitel’an-tankdivizionan 399. ambundan divizijan 48. armijan 1. Belorusskijan frontan pämez’, major[3], Sovetskijan Sojuzan Geroi (1944).

Elostarin

Sündui 19. kül'mkud vodel 1914 maorjan kanzas Stepanov-navolok-küläs nügüd' om Kotkozero-külä Oloncan agjas, Karjalas. Karjalaine. Jäl'ges augotižškolad radoi meczavodal. Openzihe fabrik-zavodaižes openikoiden školas.

Om kuctud Rusttaha Armijaha vodel 1936. Vodel 1939 oli vointoroiden, miččed oliba Halhin-Gol-jodel, ühtnikan. Lopi norembiden leitenantoiden kursad. Vodel 1941 om ottud VKP(b)-partijaha.

Elokuspäi vodel 1942 om Suren Kodiman voinan ühtnik. Vojui Stalingradan frontal , Br’anskian, Keskmäižen da 1. Belorusskijan frontoil.

Majoran Ivan Artamonovan ohjandusel 436. erilaine istrebitel’an-tankdivizion (399. ambundan divizii 48. armii 1. Belorusskii front) erini voinroroiš 3. sügüz’kud vodel 1944 vihanikoiden polestusen murdandan da Narev-jogen otandan aigan, a jäl’ges pidihe Narev-joden öbokan randal.

Sirttes Narev-jogennoks tankovijan desantan artillerine jouk, Artamonovan ohjandusel, radoi jügedoiš oloiš, konz kaikiš polišpäi flangoil i tagamal oliba vihanikad, vägesti erasid surid saldatoiden da tankoiden pigatoroid. Läz Guri-küläd, Šl’ahecki-küläd, Pšedevit-küläd divizion ambui koume tankad, ühesa pulem’otad, 75-mm puškiden batarejad, 37 reged-podvodad, koume motociklad da kaks’ pehotrotad.

Päiväs vointoranke sirdihe enamba kaks’kümned kilometrad, homendesel 4. sügüz’kud vodel 1944 ezmäižen läksi Narev-joden randale, sel aigal vastustajad ehtatiba ičeze tehnikan da regijonoid öbokan randale. Kerdalaz levitades divizionad, Ivan Artamonov zavodi ampta ehtatud vastustajid, sikš ned ei ehtnugoi sada ičeze jänuzid voisvägid poukahtoitiba ehtatuzsijan, a jänu voiskan jouk päivnouzman randan polel oli riktud divizional ühtes avangardpehotanke.

Kerdalaz tehtud iškendal divizion ambui randal kuz' pulem'otad, bronetransport'or, koume avtomašinad da läz 10 reged. Heitmatoman oiktan ambundanke, lopi vastustajiden ambundan öbokan Narev-jogen randan polespäi, mil abuti ezitadas pehotale il'ma riktud mehita. Ühtes pehotan päjoukunke Artomonov tegi divizionan ezitusen öbokan randale, vastusti nel'l' vastustajiden pehotan, kudambiden lugumär oli läz kaht bataljonad da heile abutiba völ tankad, vointorad da sen aigan ambui koume tankad, samohodnijan ambundkalun, kahesa pulem'otad da läz koume vastustajan pehotvzvodad.

Küksi jänuzid vastustajan voiskvägid da sirdihe kuz' kilometrad edehe, sai hüvän vointoran täht tahon da pidihe sigä pävoiskan tulendahasai.

18. kül'mkud vodel 1944 SSSRan Ülembaižen Nevondišton prezidiuman käskon mödhe hüvin tehtud käskiikundan vointegendoiš, rohktudes da geroizmas majorale Ivan Iljič Artamonovale om anttud Sovetskijan Sojuzan Geroi nimi, Leninan orden da «Kuldaine Tähtaz» medal' (№ 4728).

Jäl’ges voinad jatksi služban Sovetskijas Armijas, elokus vodel 1945 om pandud 2. Dal'nevostočnijan frontan artillerižen polkan ohjandajan pämeheks. Vodel 1948 lopi Ülembaižen artillerižen školan. Vodelpäi 1955 podpolkovnik I. I. Artamonov oli voinvaras. Eli Petroskoiš. Koli 16. semendkud vodel 1985.

Arvnimed da pauklahjad

  • Sovetskijan Sojuzan Gerojan "Kuldaine tähtaz"-medal'(№ 4728) (18.11.1944)[4]
  • Leninan orden (18.11.1944)[4]
  • Rusttan Znaman orden (09.07.1944)[4]
  • Rusttan Znaman orden (05.11.1954)[4]
  • Aleksandr Nevskijan orden (26.02.1944)[4]
  • Kodiman voinan I stepenin orden (06.04.1985)[5]
  • Kodiman voinan II stepenin orden (15.09.1943)[4]
  • Rusttan Tähthaižen orden (19.11.1951)[4]
  • Medal' "Rohktuses" (07.09.1942)[4]
  • Medal' "Voinsatusiš" (29.08.1939)[4]
  • Medal' "Voinsatusiš" (05.11.1946)[4]
  • Medal' "Stalingradan varjoičendas" (22.12.1942)[4]
  • Medal' "Vägestuses Germanijan päi Sures Kodiman voinas vozil 1941—1945"(09.05.1945)[4]
  • Medal' "Königsbergan otandas" (09.06.1945)[4]
  • Medal' "Vägestuses Japonijan päl" (30.09.1945)[4]

Kanz

Ak — Maria Aleksejevna Artamonova.

Mušt

Sovetskijan Sojuzan Gerojoiden galerei — Karjalan sündujiden
Petroskoiš Antikainenan da Rusttan irdoiden rajonas
Галерея героев советского союза.петрозаводск.jpg
  • Om pandud maha Petroskoin Sulažmägen kaumištol.
  • Gerojan nimi om anttud Oloncan agjan Tuksa-külän keskškolale Karjalas.
  • Modkuva I. I. Artamonova, kut toižed Karjalan 28 Sovetskijan Sojuzan Gerojiden kuvad, om pandud Sovetskijan Sojuzan Gerojiden galerejaha, mitte om avaitud vodel 1977 Karjalan pälidnas Petroskoiš Antikainenan da Rusttan irdoiden rajonas.

Homaičendad

  1. ↑ Nügüd’ Oloncan agj, Karjalan Valdkund, Venäma.
  2. ↑ Nügüd’ Karjalan Valdkund, Venäma.
  3. ↑ На дату присвоения звания Героя Советского Союза
  4. ↑ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Наградная карта И. И. Артамонова. Дата обращения: 4 uhokud 2021. Архивировано 14 sulakud 2010 года.
  5. ↑ Источник. Дата обращения: 8 sügüz'kud 2022. Архивировано 14 sulakud 2010 года.

Literatur

  • Герои Советского Союза: Краткий биографический словарь / Пред. ред. коллегии И. Н. Шкадов. — М.: Воениздат, 1987. — Т. 1 /Абаев — Любичев/. — 911 с. — 100 000 экз. — ISBN отс., Рег. № в РКП 87-95382.
  • Герои Светского Союза и полные кавалеры ордена Славы : комплект открыток, Ч. 1 / Музей Карельского фронта. — Беломорск : Музей Карельского фронта, [2020]. — 15 отд. л. в обл. : ил. ; 15х10 см

Tarkendused

Om sadud "https://vep.ruwiki.ru/w/index.php?title=Ivan_Artamonov&oldid=509454"