Timofei Artemjev

Timofei Nikiforovič Artemjev
Тимофей Никифорович Артемьев
Sündundpäiv	3 (16) heinkud 1912(1912-07-16)
Sündund sija	Kondjan Mägi-külä, Mändusel’skan volost’, Poveneckii ujezd, Oloncan gubernii, Venäman imperii
Kolendpäiv	6. sulakud 1945(1945-04-06) (32 vot)
Kolend sija	läz Pinkafel’d-lidnad, Obervart-agj, Štiria-reihsgau, nacistine Germanii
Rahvahuz’	SSSR
Voiskiden sugu
Služban voded	1934—1945
Služban nimi
Torad/voinad	Sovetsko-suomalaine voin (1939—1940), Sur’ Kodiman voin
Pauklahjad da premijad

Timofei Nikiforovič Artemjev (ven.: Тимофе́й Ники́форович Арте́мьев, 3 [16.] heinkud vodel 1912 — 6. sulakud vodel 1945) — sovetskii oficer, Sovetsko-suomalaižen da Suren Kodiman voiniden ühtnik, 198. gvardeiskijan ambundpolkan 68. gvardeiskijan ambundan divizijan 40. armijan Voronežskijan frontan ohjandai, gvardijan major.

Sovetskijan Sojuzan Geroi (23. redukud vodel 1943), gvardijan podpolkovnik.

Elostarin

Sündui 3 (16.) heinkud vodel 1912 Kondjan Mägi-küläs Povencan ujezdas Oloncan gubernijas, nügüd' om külä Čöbinskan külištos Medvežjegoskijan agjan Karjalas, maorjan kanzas. Karjalaine. Lopi vodel 1928 Medvezjegorskijan agjan Pokrovskoje-külän 7-voččen školan, radoi mecas mecančapajan da splaval. Vozil 1931—1933 openzihe Petroskoin opendajiden radmahttehnikumas, a konz sidä lopi, ka radoi sigä opendajan.

Vodel 1934 Petrozavodkan gorvojenkomat kucui händast Rusttaha armijaha da oigenzi 18. ambundandivizijaha Piterin voinkundaha. Vodel 1938 lopi norembiden leitenantoiden kursad. Om sovetsko-suomalaižen voinan vozil 1939—1940 ühtnik.

Suren Kodiman voinan augotišen vanhemb leitenant Artemjev T. N. vastsi štabnijan radol ambunderištos, mitte seižui Belorusskijan SSRas. С войсками 21. armijan voinvägidenke hän tagazihe päivnouzman polehe Volga-jogehesai, kus hän ühtni Stalingradan vointoraha, mitte lopihe 300-tuhanden 6. gitlerovskian armijan fel'dmaršalan Fridrih Paul'usan murendandal.

Sügüzel vodel 1943 gvardijan major Timofei Artemjev, 198. gvardeiskijan ambundanpolkan ohjandai (68. gvardeiskii ambundandivizii, 40. armii, Voronežskii front) ozuti ičtaze Dnepr-jogen ezituses.

Artemjevan polk ezmäine divizijas 24. sügüz'kud vodel 1943 eziti Dnepr-joged suvemba Ukrainan Kijev-lidnad, anasti placdarman läz Bal'ko-Ščučinka-küläd Kagarlikskovan röunas Kijevskijan agjas. Oldes polkan voinvägiš, gvardijan marjor T. N. Artemjev iče ohjanzi vastust 12. kovaha vihanikoiden vointoraha, eskai, konz sai satatust, ei lähtend bojaspäi.

Sovetskijan Sojuzan Ülembaižen Nevondišton prezidiuman käskön mödhe 23. redukud vodel 1943 parahimas vointegoiden tegemižes frontal nemcoiden vihanikoiden vasthapäi, ozutades rohktud da geroizmad gvardijan majorad Timofei Nikiforovič Artemjevad pauklahjoitihe Sovetskijan Sojuzan Gerojan nimel, Leninan ordenal da «Kuldaine tähtaz»-medalil' (№ 2006). Om VKP(b)-partijan ühtnik kül'mkuspäi vodelpäi 1943.

Voden 1944 lopus gvardijan podpolkovnikad Artemjevad T. N. pandihe 179. gvardeeiskijan ambundanpolkan ohjandajaks (59. gvardeiskii ambunddivizii, 46. armii, Ukrainskii front). Voimehed-gvardeicad hänen ohjandusel lödihe gitlerovceid Ukrainal, päzutadihe Pol’šan da Čehoslavakijan rahvahid. Sulakus vodel 1945 jügedad torad oliba Avstrijan Venan-pälidnan rindal. Gvardeiskii polk T. N. Artemjevan ohjandusel vastusti viž tankoiden pigatorad. No vastustajad kaiken ei tüništunugoi. Vaiše kudenden vastusen jäl’ghe ned tagenzihe. Siloi Artemjev lendi ičein voinerišton vastustajiden pol'he. Neciš vointoras 6. sulakud vodel 1945 rohked polkan ohjandai oli riktud.

Pauklahjad

• Sovetskijan Sojuzan Gerojan "Kuldaine tähtaz"-medal' (№ 2006)
• Leninan orden
• Rusttan Znaman orden
• Suvorovan III stepenin orden
• Kodiman voinan I stepenin orden

Kanz

Ak — Agafja, lapsed — Zoja, Anatolii.

Mušt

Sovetskijan Sojuzan Gerojoiden galerei — Karjalan sündujiden
Petroskoiš Antikainenan da Rusttan irdoiden rajonas

Toižen Ukrainskijan frontan Voinnevondišton käskol grob kolnuden Sovetskijan Sojuzan Gerojanke T. N. Artemjevanke oli todud L’vov-lidnaha, mitte aigemba oli päzutadud sovetskijoil voiskil, da arvostusenke pandud maha Tetabuz’ kukhal.

Gerojan kodimal, Medvežjegorsk-lidnas (Karjala), om pandud muštlaud irdal, mitte om nimitadud hänen nimel. T. N. Artemjevan modkuva, kut i kaikiden 28. Sovetskijan Sojuzan Gerojoiden, — Karjalan poigiden da tütriden modkuvad, om pandud Sovetskijan Sojuzan Gerojoiden galerejaha, mitte oli avaitud vodel 1977 Karjalan pälidnas Petroskoiš Antikainenan da Rusttan irdoiden rajonas.

7. keväz’kud vodel 2019 Petroskoiš om nimitadud Timofei Artemjevan nimel ird.

Homaičendad

Literatur

• Котвицкий М. Путь героя. (О Герое Советского Союза Т. Н. Артемьеве) — Петрозаводск, Госиздат КАССР, 1961. — 35 с. с илл.; 1 л. портр.
• Герои Советского Союза: Краткий биографический словарь / Пред. ред. коллегии И. Н. Шкадов. — М.: Воениздат, 1987. — Т. 1 /Абаев — Любичев/. — 911 с. — 100 000 экз. — ISBN отс., Рег. № в РКП 87-95382.
• Герои земли советской. — Петрозаводск: Карельское книжное издательство, 1968. — С. 39—48. — 367 с. — 20 000 экз.

Tarkendused

Timofei Artemjev  (рус.). Сайт «Герои страны».  (Дата обращения: 7 sügüz'kud 2011)

• Из наградного листа
• Timofei Artemjev
• Rahvahan mušt: Timofei Artemjevan pauklahjoiden azjbumagad
• «Meiden Gerojad»-projekt