F'odor Aleksandrov

Рувики-späi
F'odor Mihejevič Aleksandrov
F'odor Aleksandrov.jpg
Sündundpäiv 25 tal'vkud 1912 (7. vilukud 1913)
Sündund sija Šima-külä, Lužskii rajon, Stavropolin volost', Gdovskii ujezd, Piterin gubernii, Venäman imperii (nügüd' Piterin agj, Venäma)
Kolendpäiv 15. redukud 1986(1986-10-15) (73 года)
Kolend sija
Rahvahuz’  SSSR
Voiskiden sugu Tankist
Služban voded 1936—1938 da 1942—1958
Služban nimi Sovetskii Sojuz, major
Torad/voinad Sur' Kodiman voin
Pauklahjad da premijad
Sovetskijan Sojuzan Geroi
Leninan orden SU Order of the Red Banner ribbon.svg Kodiman voinan I stepenin orden Rusttan Tähthaižen orden
Rusttan Tähthaižen orden
Medalid

F'odor Mihejevič Aleksandrov (ven.: Фёдор Михе́евич Алекса́ндров[1], 25.  tal'vkud 1912 года [7.  vilukud 1913] — 15. redukud vodel 1986) — sovetskii oficer-tankist, Suren kodiman voinan aigan — noremb leitinant[2], 1. Baltianmeren frontan 6. gvardian armijan 10. šturman inžener-sap'oran brigadan 47. lämoiambundan tankpolkan tankvzvodan komandir, Sovetskijan Sojuzan Geroi (24. 03. 1945)[3], major.

Elostarin

Om sündunu 25.  tal'vkud 1912 [7.  vilukud 1913] Šima-küläs nügüdläižes Lužskijas rajonas Piterin agjas radkanzas. Venälaine. Ei ole täuz' keskopenduz. Zavodi rata vodel 1930 Okt'abr'skan (enzne Kirovskan) raudten radnikan.

Vodel 1936 oli kuctud Rad-Maorjan Rusttaha Armijaha, a vodelpäi 1938, konz lopi todesižen voinslužban, radoi Kem'-lidnan vagonoiden tehnižen kacundan pämehen depos Karjalan ASSRas.

Sulakus vodel 1942 oli kuctud armijaha, oigetud kesten'gan polhe Karjalan frontale, kus oli ambujan 23. gvardeiskan ambunddivizijas (26. armii). Vodelpäi 1942 VKPb/KPSS-organizacijan ühtnik. Konz vode 1944 lopi norembiden lentenantoiden kursoid, oli tehtud tankvzvodan komandiraks.

47. ambundan tankpolkan tankvzvodan komandir (10. šturman inžener-sap'ornijan brigad, 6. gvardeiskan armii, 1. Baltianmeren front), noremb leitenant F'odor Aleksandrov 30. kezakuspäi 2. heinkuhusai vodel 1944 ozuti ičtaze bojiš lähtendas Polock-lidnaha (Vitebskan agj, Belorussii).

Ičeze naprindal bojas, rohktudel sirdi pehotad edehepäi, sen täht kuz' keradad läksi tankaspäi vihanikan lämoin al, miše el'geta, midä telustab meiden pehotale sirttas edehepäi. Necil ičeze tegol hän čududoiti 71. ambunddivizijan 210. ambundpolkan soldatoid, kudambile hän abuti.

30. kezakud bojas nemcoiden seižutandsijan otmižes Belii Dvor da Zaskorkad - rajonas oli tankvzvodan pämehen, ümbärzi necidä seižutandsijan da ezmäižen tuli vihanikan tilaha, lämoil puškaspäi, pulem'otaspäi da ognem'otaspäi ambui joksijoid vihanikoid, läz 100 nemcad. Kogonaižen časun Aleksandrovan vzvod varjoiči Zaskorkad kuni ei tulend sovetskii pehota.

Belii Dvor - küläs ičeze tankan lämoil kaiči gvardijan leitenantan Portnijan tankad, mitte rebini ičeze gusenicad, konz kändihe vihanikan tranšejal, ei andand poltta vihanikale meiden tankad, mitte oli rotas.

1. heinkud vodel 1944 bojas Šurmanad, Lesinan da Merugad küliš tegi vzvodanke manitajan-tegon flangaspäi da tuli Lesinan küläha, kus vastsihe kahtenke vihanikan voinmašinanke, miččed telustiba sovetskijoiden tankoiden da pehotan pägruppale tulda küläha. Tartui lämoibojaha da muga käski kaks' kerdad sirttas tagaze nenile mašinoile, muga avaiži ten sovetskijoile tankoile da vedi soldatoiden gruppad ičeze jäl'ghe.

Vointegoiden aigan 30. kezakuspäi 2. heinkuhusai vodel 1944 ambui vihanikan läz 200 soldatad da oficerad, sambui 8 pulem'otan lämoid, 3 tankan vasthapäi oružjad, murenzi ühten minom'otnijad batarejad da oti plenha radistan radiostancijanke.

Sovetskijan Sojuzan Ülembaižen Nevondišton Prezidiuman käsköl 24. keväz'kud vodel1945 "parahimas vointegoiden tegemižes frontal nemcoiden-fašistoiden vihanikoiden vasthapäi, rohktudes da geroizmas" norembale leitenantale F'odor Mihejevič Aleksandrovale anttihe Sovetskijan Sojuzan Gerojan nimen, Leninan ordenan da "Kuldaine Tähthaine"-medalin (№ 5981).

24. kezakud vodel 1945 F. М. Aleksandrov ühtni Vägestusen Paradaha da vedi ičeze tankad kivesižel Rusttal avoinirdal Moskvas.

Jäl'ghe voinad oficer oli službal Sovetskijan Armijan tankčastiš. Vodelpäi 1958 major F. М. Aleksandrov — varas. Eli Leningrad-lidnas (nügüd' — Piter). Koli 15. redukud vodel 1986.

Om pandud maha Vsevoložskan rajonas piterin agjas Koval'ovan kaumištol (manpala 6).

Kanz

Ak — Nina Pavlovna Aleksandrova.

Pauklahjad

  • Sovetskijan Sojuzan Gerojan "Kuldaine Tähthaine"-medal'
  • Leninan orden
  • Rusttan Znamenin orden
  • Kodiman voinan I stepenin orden
  • Rusttan Tähthaižen kaks' ordenad
  • Medalid

Mušt

  • F. M. Aleksandrovan modkuva om ripputadud Sovetskijan Sojuzan Gerojoiden galerejas Petroskoiš.

Homaičendad

Literatur

  • Гаймаков Д. А. Атакуют танки. [О Герое Советского Союза Ф. М. Александрове]. — Петрозаводск, Карел. кн. изд., 1964. — 72 с. с илл.
  • Герои Советского Союза: Краткий биографический словарь / Пред. ред. коллегии И. Н. Шкадов. — М.: Воениздат, 1987. — Т. 1 /Абаев — Любичев/. — 911 с. — 100 000 экз. — ISBN отс., Рег. № в РКП 87-95382.
  • Герои земли советской. — Петрозаводск: Карельское изд, 1968.
  • Героям Родины — слава! — Петрозаводск: Карелия, 1985.
  • Навечно в сердце народном / Редкол.: И. П. Шамякин (гл. ред.) и др. — 3-е изд., доп. и испр. — Мн.: Белорусская советская энциклопедия, 1984. — 607 с. — 65 000 экз.

Tarkendused

Om sadud "https://vep.ruwiki.ru/w/index.php?title=F%27odor_Aleksandrov&oldid=511064"