Berlin
| Berlin | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| saks.: Berlin | |||||
 | |||||
|
|||||
| 52°31′00″ с. ш. 13°23′00″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Kai Wegner[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1244[2] | ||||
| Pind | |||||
| Высота | 34 ± 1 | ||||
| Aigvö | Central European Standard Time (GMT+1)[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Kod ISO 3166-2 | DE-BE | ||||
| Telefonan kod | 030 | ||||
| Počtan indeksad | 10115–14199 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | B[6] | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(saks.) | |||||
 |
|||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Berlin.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:Coat_of_arms_of_Berlin.svg)
Berlin (mugažo saksan kelel, virktas: [bɛɐ̯ˈliːn]) om Saksanman pälidn, kaikiš järedamb lidn Saksanman Federativižes Tazovaldkundas, üks' sen 16 maišpäi.
Megapolisan pind om 891,68 km², se om 14nz' sija federacijanmaiden keskes. Eläjiden lugu om enamb 3,7 millionad ristituid, lidnaglomeracijas — 6,1 mln (vl 2019). Se om kahtenz' lidn Evropan Ühtištuses ristituiden lugun mödhe Londonan jäl'ghe da videnz' lidn pindan mödhe.
Istorii
Läz 1200 vot kaks' torguindlidnad — Köll'n da Berlin — oli nügüd'aigaižen Berlinan sijal. Vodel 1307 lidnad ühtištuiba da tegiba ühthine lidnaline nevondkund (ratuš). Jäl'ghepäi lidn oli Brandenburgan markgrafkundan/kurfürstkundan pälidnan (vodelpäi 1417), Prussijan (vodelpäi 1618) da Saksanman imperijan (vodelpäi 1871) istorižen pälidnan.
Toižen mail'mansodan jäl'ghe Jaltan konferencijan pätandan mödhe jagatihe Berlinad 4 okkupacižhe sektorha. Möhemba 3 sektorad ühtištuiba Päivlaskmpol'žhe Berlinha, kudamb iče mülüi SFT:ha. Vs 1961 elokun 13. päiväspäi Berlinan sein ümbärzi Päivlaskmpol'žen Berlinan. Berlinan sein oli üks' Viluvoinan päsimvolišpäi, muretihe sidä vozil 1989−1990. Germanijan ühtenzoitamižen jäl'ghe vl 1990 ühtenzoittud Berlin om sen pälidnaks, de-fakto vspäi 1999, konz Saksanman parlament da federaližed ministrused sirdihe sihe Bonnaspäi.
Nügüd' Berlin om valdkundan znamasine politine, ekonomine, kul'turine da tedoline keskuz.
Geografijan andmused
Berlinan sijaduz om valdkundan pohjoižpäivnouzmas, Šprejen da Hafelän jogiden randoil, Brandenburgan federaližen man keskuses, kudambha iče lidn ei mülü (vodelpäi 1920). Korktused oma 34..115 m valdmeren pindan päl, lidnan istorine keskuz om saudud alangos.
Klimat om ven. Heinkun lämuz om +19,8 C°, elokun — +19,2 C°, vilukun +0,7 C°. Voden keskmäine lämuz om +9,9 C°. Paneb sadegid 577 mm vodes, läz tazomäras vodes läbi. Tal'vel voib panda lunt.
Berlin jagase 12 ümbrikoks, ned alajagasoiš 96 rajonaks.
Transport
Berlin om mugažo jalos järed transportsol'm. Kaik 12 päraudtestancijad ratas lidnas. Siš om kaks' lendimportad: Berlin-Tegel' (TXL) lidnan lodehes da Berlin-Šönefel'd (SXF) lidnan suvipäivnouzmaiženno röunanno.
Berlinas om kundališt transportad: avtobusoid, tramvaid (vspäi 1865), lidnelektrojonusid. Velosipedad oma lujas populärižed. Vodespäi 1902 metropoliten radab lidnas (U-Bahn Berlin, vspäi 2009 om 10 jonod, 173 stancijad, 152 km raudted). Lidnelektrojonusiden verk nimitase S-Bahn Berlin, se om 331 km pitte 166 stancijanke.
Sport
Vodel 1936 Kezaližed Olimpižed vändod oliba Berlinas.
Galerei
- Berlin Mitte by night.JPG
Berlinan nägu öl
Berlinan päjumalanpert'
- Brandenburger Tor Blaue Stunde.jpg
Brandenburgan verai
Raihstag
Bode-muzei
Homaičendad
- ↑ 1 2 archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ https://www.berlin.de/berlin-im-ueberblick/geschichte/die-mittelalterliche-handelsstadt/
- ↑ https://www.destatis.de/DE/ZahlenFakten/LaenderRegionen/Regionales/Gemeindeverzeichnis/Administrativ/Aktuell/05Staedte.html
- ↑ Alle politisch selbständigen Gemeinden mit ausgewählten Merkmalen am 31.12.2018 (4. Quartal) — Federal Statistical Office.
- ↑ https://www.statistikportal.de/de/gemeindeverzeichnis — Federal Statistical Office.
- ↑ http://www.europeanplates.com/information/german-city-codes.html
Irdkosketused
- Lidnan ohjastusen portal (berlin.de). (saks.) (angl.) (fr.) (ital.) (kit.) (pol'š.) (ven.) (turk.)
- Berlinan oficialine venäkel'ne biznes-portal (berlin-russia.net).
| Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alasaksonii (Gannover) | Baden-Vürtemberg (Štuttgart) | Bavarii (Münhen) | Berlin | Brandenburg (Potsdam) | Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) | Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn | Gessen (Visbaden) | Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) | Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) | Reinland-Pfal'c (Mainc) | Saar (Saarbrükken) | Saksonii (Drezden) | Saksonii-Anhal't (Magdeburg) | Šlezvig-Gol'štein (Kil') | Türingii (Erfurt) | ||
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako | Moskva | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||