Düssel'dorf

Düssel'dorf
saks.: Düsseldorf
Флаг Герб[d]
51°13′52″ с. ш. 6°46′21″ в. д.
Valdkund	Saksanma
Глава	Q97126636?
Istorii da geografii
Pind	217,41 (2016)
Высота	38 ± 1
Aigvö	Central European Standard Time (GMT+1)[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▼619 477 чел. (31 tal'vkud 2021)
Lugud
Telefonan kod	02104, 0211 и 0203
Počtan indeksad	40210, 40211, 40212, 40213, 40215, 40217, 40219, 40221, 40223, 40225, 40227, 40229, 40231, 40233, 40235, 40237, 40239, 40468, 40470, 40472, 40474, 40476, 40477, 40479, 40489, 40545, 40547, 40549, 40589, 40591, 40593, 40595, 40597, 40599, 40625, 40627 и 40629
Avtomašinoiden nomeroiden kod	D
-
Официальный сайт
lugeda • diskussii • redaktiruida

Düssel'dorf (Pohjoine Rein da Vestfalii-federacijanman pälidn, mülüb Rein da Rur-lidnaglomeracijha. Ičeze ezilidnoidenke Düssel'dorf otab seičemenden sijan Saksanmas ristitišton lugun mödhe (1,2 mln vl 2013).

Lidn om Saksanman rahaazjoiden (kahtenz' surtte valdkundas Frankfurtan Mainal jäl'ghe) da modan keskuz, sur' transporttesol'm da jogiport.

Istorii

Vl 1135 lidn om mainitadud ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš. Vlpäi 1288 Düssel'dorf om lidnan statusanke.

Geografijan andmused

Lidn seižub Düssel'- da Duisburg-lidn om toine Rein da Rur-aglomeracijan pala, se sijadase pohjoižpoles ani lidnan röunan taga.

Klimat om ven valdmerine. Voden kesklämuz om +10,6°C. Paneb sadegid 800 mm vodes. Pil'vesine sä om paks azj.

Düssel'dorf jagase 10 ümbrikho (saks. Stadtbezirk) ičeze nevondkundoidenke vaiše nevondfunkcijanke. Ümbrikod alajagasoiš 50 lidnanlaptha (saks. Stadtteil).

Ižanduz

Düssel'dorfan kogosüdäiprodukt om 41,5 bln € (vl 2012).

Mail'man tetabid Henkel' (kodihimii), Metro AG (torguindverk), TissenKrupp (metallurgii) da E.ON (energii) kompanijoiden päfaterad sijadase lidnas.

Düssel'dorfan rahvahidenkeskeine civiline lendimport (DUS) sijadase 7 km pohjoižhe lidnan keskusespäi Duisburganke röunanno, se om koumanz' surtte Saksanmas. Lendimportaspäi tehtas reisid Saksanman lidnoihe, Evropan, Päivlaskmaižen Azijan da Pohjoižen Afrikan maihe, sezonoidme — tropižihe lebutahoihepäi. Lendimport ühtenzoitab päraudtestancijanke rippujan jonusen monorel'stel (Skytrain).

Kundaline transport om kiruhtramvai (99 stancijad, niišpäi 17 oma manalaižed) da lidnelektrojonuz, niiden ted ühtenzoittas Rein-Rur-aglomeracijan toižidenke lidnoidenke.

Irdkosketused

• Lidnan ohjastusen oficialine portal (duesseldorf.de). (saks.) (angl.)

	Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused
	Alasaksonii (Baden-Vürtemberg (Bavarii (Brandenburg (Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Gessen (Meklenburg da Ezine Pomeranii (Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) | Reinland-Pfal'c (Saar (Saksonii (Saksonii-Anhal't (Šlezvig-Gol'štein (Türingii (Erfurt)