Düssel'dorf
| Düssel'dorf | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| saks.: Düsseldorf | |||||
 | |||||
|
|||||
| 51°13′52″ с. ш. 6°46′21″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Q97126636?[1] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 38 ± 1 | ||||
| Aigvö | Central European Standard Time (GMT+1)[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 02104, 0211 da 0203 | ||||
| Počtan indeksad | 40210, 40211, 40212, 40213, 40215, 40217, 40219, 40221, 40223, 40225, 40227, 40229, 40231, 40233, 40235, 40237, 40239, 40468, 40470, 40472, 40474, 40476, 40477, 40479, 40489, 40545, 40547, 40549, 40589, 40591, 40593, 40595, 40597, 40599, 40625, 40627 da 40629 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | D | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Герб[d]](/wiki/Fail:DEU_D%C3%BCsseldorf_COA.svg)
Düssel'dorf (saks.: Düsseldorf [ˈdʏsl̩ˌdɔɐ̯f]) om lidn Saksanman päivlaskmas. Se om Pohjoine Rein da Vestfalii-federacijanman pälidn, mülüb Rein da Rur-lidnaglomeracijha. Ičeze ezilidnoidenke Düssel'dorf otab seičemenden sijan Saksanmas ristitišton lugun mödhe (1,2 mln vl 2013).
Lidn om Saksanman rahaazjoiden (kahtenz' surtte valdkundas Frankfurtan Mainal jäl'ghe) da modan keskuz, sur' transporttesol'm da jogiport.
Istorii
Vl 1135 lidn om mainitadud ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš. Vlpäi 1288 Düssel'dorf om lidnan statusanke.
Geografijan andmused
Lidn seižub Düssel'- da Rein-jogiden ühthejoksmusen sijas, Rein-jogen oiktal randal 28-167 metrad korktusil, om uzid rajonid hural-ki randal. Seičeme sildad ühtenzoittas Reinan randoid lidnan röunoiš. Duisburg-lidn om toine Rein da Rur-aglomeracijan pala, se sijadase pohjoižpoles ani lidnan röunan taga.
Klimat om ven valdmerine. Voden kesklämuz om +10,6°C. Paneb sadegid 800 mm vodes. Pil'vesine sä om paks azj.
Düssel'dorf jagase 10 ümbrikho (saks. Stadtbezirk) ičeze nevondkundoidenke vaiše nevondfunkcijanke. Ümbrikod alajagasoiš 50 lidnanlaptha (saks. Stadtteil).
Ižanduz
Düssel'dorfan kogosüdäiprodukt om 41,5 bln € (vl 2012).
Mail'man tetabid Henkel' (kodihimii), Metro AG (torguindverk), TissenKrupp (metallurgii) da E.ON (energii) kompanijoiden päfaterad sijadase lidnas.
Düssel'dorfan rahvahidenkeskeine civiline lendimport (DUS) sijadase 7 km pohjoižhe lidnan keskusespäi Duisburganke röunanno, se om koumanz' surtte Saksanmas. Lendimportaspäi tehtas reisid Saksanman lidnoihe, Evropan, Päivlaskmaižen Azijan da Pohjoižen Afrikan maihe, sezonoidme — tropižihe lebutahoihepäi. Lendimport ühtenzoitab päraudtestancijanke rippujan jonusen monorel'stel (Skytrain).
Kundaline transport om kiruhtramvai (99 stancijad, niišpäi 17 oma manalaižed) da lidnelektrojonuz, niiden ted ühtenzoittas Rein-Rur-aglomeracijan toižidenke lidnoidenke.
Homaičendad
- ↑ https://www1.wdr.de/nachrichten/rheinland/amtszeit-von-koelner-stadtdirektor-keller-endet-100.html
- ↑ archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ https://www.destatis.de/DE/ZahlenFakten/LaenderRegionen/Regionales/Gemeindeverzeichnis/Administrativ/Aktuell/05Staedte.html
- ↑ Gemeindeverzeichnis (4. Quartal 2022) (нем.) — DESTATIS, 2023.
Irdkosketused
- Lidnan ohjastusen oficialine portal (duesseldorf.de). (saks.) (angl.)
| Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alasaksonii (Gannover) | Baden-Vürtemberg (Štuttgart) | Bavarii (Münhen) | Berlin | Brandenburg (Potsdam) | Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) | Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn | Gessen (Visbaden) | Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) | Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) | Reinland-Pfal'c (Mainc) | Saar (Saarbrükken) | Saksonii (Drezden) | Saksonii-Anhal't (Magdeburg) | Šlezvig-Gol'štein (Kil') | Türingii (Erfurt) | ||