Šverin
| Šverin | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| saks.: Schwerin | |||||
 | |||||
|
|||||
| 53°37′44″ с. ш. 11°24′54″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Rico Badenschier[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1161 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 52 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 0385 | ||||
| Počtan indeksad | 19053, 19055, 19057, 19059, 19061 da 19063 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | SN | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(saks.) | |||||
| Fail:Mecklenburg-Vorpommern SN.svg | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Šverin (saks.: Schwerin [ʃvɛˈʁiːn] vai [ʃvəˈʁiːn], sijaline pagin Swerin) om lidn Saksanman pohjoižes. Se om Meklenburg da Ezine Pomeranii-federacijanman administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Zuarina-nimenke vl 1018, mülüi slavilaižiden territorijha. Varmitez sai lidnan statusad Genrih Lev-monarhan aigan vl 1164, federacijanman kaikiš vanhemb lidn. Oli slavižen augotižlibundan Meklenburg-dinastijan pälidnaks, Meklenburg-Šverin-gercogkundan pälidn vll 1379−1918. Šverinan vanh lidn om kaičenus hüvin. Lidn oli Šverinan ümbrikon administrativižeks keskuseks SDT:n aigan vll 1952−1990.
Šverin šingotase mašinansauvomižel (tulleielektrostancijoiden čuhundused, laivoiden aksessuarad, aviapalad Airbus-kompanijan täht, aviaištmed), elektrotehnižel sarakol (kabeläntegim, medtehnikan tegim), plastikan ümbriradmižel, sömtegimištol (oluden keitand, kofen pakuitez), tervhudenkaičendan järedal Helios-klinikal (kaks' tuhad radnikoid), turizmal.
Geografijan andmused
Lidn seižub kesked järvid (päine om Šveriner-Ze 61,5 km² pindal), sijadase federacijanman päivlaskmas, 44 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Šverin jagase 17 nimitadud lidnrajonaks (saks.: Ortsteil).
Eläjad
Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 91 327 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 127 447 eläjad vl 1990.
Irdkosketused
- Lidnan tobmuden portal (schwerin.de). (saks.) (+ erazvuiččed tedod toižil kelil)
| Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alasaksonii (Gannover) | Baden-Vürtemberg (Štuttgart) | Bavarii (Münhen) | Berlin | Brandenburg (Potsdam) | Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) | Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn | Gessen (Visbaden) | Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) | Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) | Reinland-Pfal'c (Mainc) | Saar (Saarbrükken) | Saksonii (Drezden) | Saksonii-Anhal't (Magdeburg) | Šlezvig-Gol'štein (Kil') | Türingii (Erfurt) | ||
- ↑ archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ Alle politisch selbständigen Gemeinden mit ausgewählten Merkmalen am 31.12.2018 (4. Quartal) — Federal Statistical Office.
- ↑ Gemeindeverzeichnis (4. Quartal 2022) (нем.) — DESTATIS, 2023.