Erfurt
| Erfurt | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| saks.: Erfurt | |||||
 | |||||
|
|||||
| 50°58′41″ с. ш. 11°01′45″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Andreas Bausewein[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 742 | ||||
| Pind | |||||
| Высота | 194 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 361, 36208, 36202, 36203 da 36204 | ||||
| Počtan indeksad | 99084, 99085, 99086, 99087, 99089, 99090, 99091, 99092, 99094, 99095, 99096, 99097, 99098 da 99099 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | EF, L da LF | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
| Fail:Thuringia EF.svg | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Erfurt (mugažo saksan kelel, virktas [ˈʔɛɐ̯.fʊɐ̯t]) om lidn Saksanman keskuzpalas. Se om Türingii-federacijanman administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Erphesfurt-nimenke («bradindsija Erfas (nüg. Ger) päliči») vl 742. Vl 1217 ezmäine lidnan nevondkundan sauvuz oli saudud, vl 1275 letihe ratušad.
Erfurt šingotase valdkundaližil holitišil, opendusel, torguindal, elektrotehnižel tegimištol (ladimed, pol'veimed, fotoelementad), mašinansauvomižel, sömtegimištol (olud, garčic).
Geografijan andmused
Lidn sijadase federacijanman keskuzpalas, Ger-jogen i sen Braitstrom-hijaman randal (saks.: Gera 85 km pitte, El'ban bassein), 194 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Erfurt jagase 53 nimitadud ümbrikoks (saks.: Ortsteile).
Eläjad
Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 206 384 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 217 134 eläjad vl 1986 i 213 981 eläjad vl 2019.
Erfurtan universitet[4] (saks.: Universität Erfurt, 4,7 tuhad üläopenikoid vl 2008) radab lidnas, sen aluz om pandud tošti vl 1994, radoi ende vll 1392−1816. Siš om nell' fakul'tetad i kaks' tedoiduzkeskust.
Homaičendad
- ↑ archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ https://www.destatis.de/DE/ZahlenFakten/LaenderRegionen/Regionales/Gemeindeverzeichnis/Administrativ/Aktuell/05Staedte.html
- ↑ Alle politisch selbständigen Gemeinden mit ausgewählten Merkmalen am 31.12.2018 (4. Quartal) — Federal Statistical Office.
- ↑ Erfurtan universitetan sait (uni-erfurt.de). (saks.) (angl.)
Irdkosketused
| Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alasaksonii (Gannover) | Baden-Vürtemberg (Štuttgart) | Bavarii (Münhen) | Berlin | Brandenburg (Potsdam) | Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) | Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn | Gessen (Visbaden) | Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) | Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) | Reinland-Pfal'c (Mainc) | Saar (Saarbrükken) | Saksonii (Drezden) | Saksonii-Anhal't (Magdeburg) | Šlezvig-Gol'štein (Kil') | Türingii (Erfurt) | ||