Münhen
| Münhen | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| saks.: München[1] | |||||
 | |||||
|
|||||
| Q1494592? | |||||
| 48°08′15″ с. ш. 11°34′30″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Dieter Reiter[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1158[2] | ||||
| Pind | |||||
| Высота | 519 ± 0 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 089 | ||||
| Počtan indeksad | 80331–81929[6] | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | M | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(saks.) | |||||
.svg) |
|||||
| Fail:Munich location map.png | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:DEU_M%C3%BCnchen_COA.svg)
Münhen (saks.: München [ˈmʏnçən], sen bavarijan alapagin Minga, latin.: Monacum, Monachium) om Saksanman koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe i järed raudtesol'm. Se om Bavarii-federacijanman pälidn da kaikiš suremb lidn.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1158 Villa Munichen-nimenke. Vl 1175 se sai lidnan statusad, sauvoškanzihe lidnseinid. Om Bavarijan pälidnaks vspäi 1507. Toižen mail'man sodan aigan lidnan ristitišton nelländez pölištui, istorine keskuz i pertiden koume videndest oli pandud mantazole.
Vl 1972 lidn vastsi 20. kezaližid Olimpižid vändoid.
Münhen šingotase Saksanman IT-edheotandoiden keskuseks kaikiš kal'hedambanke likumatomudenke. Mail'man tetab oluden Oktoberfest-praznik oleleb lidnas kaikuččel vodel.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Izar-jogen randoil (saks.: Isar, Dunain oigedpol'ne bassein), 519 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Klimat om ven meren pirdoidenke. Heinkun lämuz om +18,4 C°, vilukun — −0,9 C°, voden keskmäine lämuz — +8,7 C°. Paneb sadegid 858 mm vodes, enamba semendkus-elokus (91..116 mm kus).
Münhen jagase 25 administrativižhe ümbrikho (saks.: Stadtbezirk).
Eläjad
Vn 2011 Saksanman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 348 335 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Läz 2,6 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas.
Transport
Avtobusad, tramvaid, lidnelektrojonused (saks. S-Bahn) i metropoliten (U-Bahn vspäi 1972, 8 jonod, 96 stancijad, 103 km raudted) oma integriruidud keskneze kundaližeks transportaks. Koume päraudtestancijad ratas: Päine, Päivnouzmaine, Münhen-Pazing päivlaskmas. Kahesa kiruhted lähttas lidnaspäi, koume avtotransportrengast om saudud lidnas da sen ümbriže.
Rahvahidenkeskeine civiline Münhen-lendimport Bavarijan enččen Franc-Jozef Štraus-päministran nimed (MUC, 46,2 mln passažiroid vl 2018) sijadase 28 km pohjoižpäivnouzmha lidnaspäi läz Fraizing-lidnad. Aeroport om «Lufthansa»-kompanijan päbazaks. Tehtas reisid Evropan i AÜV:oiden äjihe lidnoihe, mail'man erasihe järedoihe lidnoihe, mugažo Saksanmadme (9 mln passažiroid vodes, 1. sija valdkundas).
Homaičendad
- ↑ Deutsche Nationalbibliothek, Staatsbibliothek zu Berlin, Bayerische Staatsbibliothek, Österreichische Nationalbibliothek Record #4127793-4 // Gemeinsame Normdatei (нем.) — 2012—2016.
- ↑ Burkhart M. Stadtgründung München: Brannte die Brücke? (нем.) / Hrsg.: Bayerischer Rundfunk — 2012.
- ↑ https://www.destatis.de/DE/ZahlenFakten/LaenderRegionen/Regionales/Gemeindeverzeichnis/Administrativ/Aktuell/05Staedte.html
- ↑ Alle politisch selbständigen Gemeinden mit ausgewählten Merkmalen am 31.12.2018 (4. Quartal) — Federal Statistical Office.
- ↑ Gemeindeverzeichnis (4. Quartal 2022) (нем.) — DESTATIS, 2023.
- ↑ https://www.muenchen.de/leben/service/postleitzahlen.html
Irdkosketused
- Lidnan tobmuden oficialine portal (muenchen.de). (saks.) (angl.) (fr.) (ital.) (ven.) (arab.) (kit.)
| Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alasaksonii (Gannover) | Baden-Vürtemberg (Štuttgart) | Bavarii (Münhen) | Berlin | Brandenburg (Potsdam) | Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) | Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn | Gessen (Visbaden) | Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) | Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) | Reinland-Pfal'c (Mainc) | Saar (Saarbrükken) | Saksonii (Drezden) | Saksonii-Anhal't (Magdeburg) | Šlezvig-Gol'štein (Kil') | Türingii (Erfurt) | ||