Kil' (lidn)

Рувики-späi
Kil'
saks.: Kiel
KielerStadtzentrumLuftaufnahme.jpg
Флаг Герб[d]
Флаг Герб[d]

54°19′24″ с. ш. 10°08′22″ в. д.GЯO

Valdkund
Глава

Ulf Kämpfer[d]

Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1242

Pind
  • 118,65 (31 tal'vkud 2017)[2][3]
Высота

5 ± 1

Aigvö

UTC+1[d], летом UTC+2:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 246 243 чел. (31 tal'vkud 2021)[4]
Lugud
Telefonan kod

0431

Počtan indeksad

24103–24159 и 24159

Avtomašinoiden nomeroiden kod

KI

-

Официальный сайт(saks.)

Fail:Schleswig-Holstein KI.svg

lugeda  diskussii  redaktiruida
Fail:Kiel map.png
Lidnan kart (2018)

Kil' (Šlezvig-Gol'štein-federacijanman administrativine keskuz.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud Adol'f IV Gol'šteinalaine-grafal voziden 1233 i 1242 keskes. Pigai lidn kändihe Ganzan ühtištusen ühtnijaks.

Vl 1814 kožundakt Danijan i Ročinman keskes oli vahvištadud Kiliš. Vl 1835 laivansauvomižen Hovaldtswerke-tegim radaškanzi lidnas. Kilin kanalan sauvond om vaumitud vodele 1895.

Kil' šingotase meriportal (ehtatimiden operatorad baziruišoiš lidnas), soda- da civiližel laivansauvomižel, mašinansauvomižen kompanijoil.

Geografijan andmused

Lidn sijadase federacijanman keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas, Baltijan meren Kilin merikaran randoil, viž metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Gamburghasai om 90 km suvhe orhal.

Kil' jagase 18 nimitadud ümbrikoks (saks.: Ortsteile), 25 valičemižümbrikoks vai 30 lidnanlaptaks (Stadtteile).

Eläjad

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 239 526 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 273 735 eläjad vl 1939 i 273 284 eläjad vl 1961. Kaik 643 tuhad eläjid om ezilidnoidenke (2022).

Kilin universitet[5] (saks.: Christian-Albrechts-Universität zu Kiel, alusenpanend 1665, 27 tuhad üläopenikoid vl 2019) radab lidnas, kahesa fakul'tetad.

Homaičendad

Irdkosketused



Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused
Alasaksonii (Baden-Vürtemberg (Bavarii (Brandenburg (Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Gessen (Meklenburg da Ezine Pomeranii (Pohjoine Rein da Vestfalii (Reinland-Pfal'c (Saar (Saksonii (Saksonii-Anhal't (Šlezvig-Gol'štein (Kil') | Türingii (Erfurt)