Pariž
| Pariž | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| franc.: Paris | |||||
 | |||||
|
|||||
| 48°51′24″ с. ш. 2°21′08″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Anne Hidalgo[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | III век до н. э.[2] | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 28 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Kod ISO 3166-2 | FR-75C | ||||
| Telefonan kod | 1 | ||||
| Počtan indeksad | 75116, 75001, 75002, 75003, 75004, 75005, 75006, 75007, 75008, 75009, 75010, 75011, 75012, 75013, 75014, 75015, 75016, 75017, 75018, 75019, 75020 da 75000 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | 75 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(fr.) | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Paris_with_coat_of_arms.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:Grandes_Armes_de_Paris.svg)
.svg){kind=small}
Pariž (francijan kelel: Paris [paˈʁi]) om Francijan pälidn da kaikiš järedamb lidn. Se om valdkundan kaikiš znamasižemb ekonomine da kul'turine keskuz, om Il'-de-Frans-regionan administrativižeks keskuseks mugažo. Sädab Pariž-departamentad (vspäi 1968), sen nomer om 75.
Pariž om voziden 1900 da 1924 Kezaližiden Olimpižiden vändoiden lidn, linneb vastata niid möst vl 2024. Lidnas om eräzvuiččiden rahvahankeskeižiden organizacijoiden päfaterid.
Geografijan andmused
Lidnan sijaduz om valdkundan pohjoižpoles, Senanjogen molembil randoil. Arni lidnan pind om 105,4 km².
Nened departamentad ümbärtas Parižad vspäi 1968:
- O de Sen (nomer 92, 176 km²);
- Sen Sen Deni (nomer 93, 236 km²);
- Val' de Marn (nomer 94, 245 km²).
Klimat om ven valdmeren. Voden keskmäine lämuz om +12,8 C°, semendkun-sügüz'kun +16..+21 C°, tal'vkun-uhokun +5..+6 C°. Ekstremumad oma −23 C° i +42 C°. Paneb sadegid 634 mm vodes, kuidme 42 (uhoku)..69 (semendku) mm.
Eläjad
Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 2 241 346 ristitud 105 km² pindal. Kaikes Parižan aglomeracijas eläb 13 mln ristituid (vn 2017 andmused) 18940,7 km² pindal, valdkundan videndez. Se om ühteks järedambiš EÜ:n aglomeracijoišpäi. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 2 906 472 eläjad vl 1921 (sil-žo vodel ezilidnoidenke 4,85 mln), lidnaglomeracijan kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Parižan ristitišt om nor', rauhad mehed sirtas valdkundan suvhe i külätahondoihe lähtendan penzijha jäl'ghe.
Transport
Pariž om valdkundan i Evropan jalos znamasine transportsol'm. Siš om viž lendimportad: rahvahidenkeskeine civiline Pariž-Šarl'-de-Gol' [5] (CDG / LFPG, 76,1 mln passažiroid vl 2019, kahtenz' Evropas passažiroiden lugun mödhe Londonan Hitrou:n jäl'ghe) 25 km pohjoižpäivnouzmha, rahvahidenkeskeine civiline Pariž-Orli (ORY / LFPO, 31,8 mln passažiroid vl 2019) 14 km suvhe, Le Burže (siš tutab aviasalon tegese), Varti i Bove.
Avtobusad, tramvaid, metro i funikulör, ezilidnelektrojonused, taksid oma kundaližeks transportaks Parižas ezilidnoidenke. Kaik om seičeme päraudtestancijad lidnas: Austerlic, Bersi-Burgon'-Pei d'Overn', Lionan, Monparnas, Pohjoine, Päivnouzmaine, Sen Lazar. Vodespäi 1900 metropoliten radab (vl 2022 oli 16 jonod, 308 stancijad, 227 km raudted), se om koumanz' surtte Evropas Londonan da Budapeštan metropolitenoiden jäl'ghe.
Mel'heižtahod
Pariž om Francijan znamasine turistine keskuz. Siš om äi mail'man tetabid mel'heižtahoid: Parižan Jumalanmaman päjumalanpert' (Francijan avtoteiden kilometražan augotiž), Luvran muzei, Elisejan pöudod. Ažurine raudaine Ejfelän čuhunduz om Parižan simvolan.
Galerei
Triumfaline verai öl
Uz' Defans-lidnanrajon vn 2023 vilukus
Parižan Jumalanmaman päjumalanpert'
Luvran muzei
Rahvahidenkeskeižed kosketused
Vodespäi 1956 Rim om Parižan üks'jäižeks sebruzlidnaks («Vaiše Pariž om Riman arvoine; vaiše Rim om Parižan arvoine»). No Parižal om völ enamb 40 partnörlidnad (niiden kesken Moskv i Piter).
Homaičendad
- ↑ 1 2 archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ Google Books (мн.) — 2005.
- ↑ répertoire géographique des communes — Institut national de l'information géographique et forestière.
- ↑ Populations légales 2020 — The National Institute of Statistics and Economic Studies, 2022.
- ↑ Pariž-Šarl'-de-Gol'-lendimportan informacine sait (airport-charles-de-gaulle.com). (angl.)
Irdkosketused
- Lidnan oficialine portal (paris.fr). (fr.) (angl.) (isp.)
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako | Moskva | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||