Madrid
| Madrid | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| isp.: Madrid | |||||
.jpg) | |||||
|
|||||
| 40°25′01″ с. ш. 3°42′12″ з. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Адм. центр | Madrid city[d] | ||||
| Глава | José Luis Martínez-Almeida[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 931[2] | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 663 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 91 | ||||
| Počtan indeksad | 28001–28081 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | M | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(isp.) | |||||
_mapa.svg) |
|||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Bandera_de_la_ciudad_de_Madrid.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:Escudo_de_Madrid.svg)
Madrid (mugažo ispanijan kelel, virktas [maˈðɾið], sijaline pagin [maˈðr(:)iθ]) om Ispanijan pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om Madridan avtonomižen ühthižkundan (se-žo Madridan agj) administrativižeks keskuseks.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 932 kuti arabine Madžirit-lidnuz.
Vl 1085 Al'fonso VI-kunigaz anasti lidnust Rekonkistan aigan. Hätken aigan eländpunkt šingotihe vitkos, sikš miše arabialaižed i ispanijalaižed tehtihe sodad paksus. Vspäi 1561 Madrid om Ispanijan pälidn (Val'jadolidan sijas) da monarhan päolendsija.
Madrid šingotase tegimištol (sen sirdandan ezilidnoihe politikha kacmata), sauvondan, transportteiden, torguindan, opendusen i kul'turan keskuseks. Turizm om znamasine sarak, vl 2018 oli 10 mln matknikoid, pol' tulihe verhiš maišpäi. Finansine keskuz: bazirušoiš lidnas bankad ottas Ispanijan bankingan 72 %, Madridan birž radab vspäi 1831 (IBEX 35-indeks). Tegimišton päsarakod oma bumagan tehmine i poligrafine, energijan tehmine, severz'-se avtotegimid ratas ezilidnoiš. Lidnan kogosüdäiprodukt saihe 125 mlrd evrod vl 2011, ezilidnoidenke 220 mlrd evrod vl 2017 (€33,800 ühthe henghe). Holitišed ottas KSP:n 86 %, niiden kesken oma ülemba kirjutadud, biznesholitišed, projektiruind, tehnine abu, tedoidused.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Pirenejan pol'saren keskuzpalas, penen Mansanares-jogen randoil (isp.: Río Manzanares 92 km pitte, Taho-jogen bassein), 667 metrad valdmeren pindan päl keskmäižel korktusel. Veden enamba pol't tuleb lidnan vedenveimihe vezivaradimišpäi Lozoi-jogel (isp. Lozoya, Taho-jogen bassein mugažo) korktoiš mägiš.
Klimat om kuiv kontinentaline. Keza om räk, tal'vel lumilanktendad oleldas paksus, voib panda halad päiči kezakus-sügüz'kus. Voden keskmäine lämuz om +15 C°, kezakun-sügüz'kun +21..+26 C°, tal'vkun-uhokun +6..+8 C°. Ekstremumad oma −13 C° i +41 C°. Paneb sadegid 423 mm vodes, vähemba heinkus-elokus (10..12 mm kus), enamba semendkus (51 mm) i redukus-tal'vkus (51..60 mm kus).
Tobmuz
Madrid jagase 21 lidnrajonaks (isp.: distrito), ned alajagasoiš 131 administrativižeks ümbrikoks (barrio:ks).
Edeline lidnan pämez' (Area Metropolitan-komarkan al'kal'd) om Manuela Karmena (kezaku 2015 — kezaku 2019, Manuela Carmena Castrillo).
Eläjad
Vn 2011 Ispanijan rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 3 198 645 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Kaik 6,6 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas — Madridan avtonomižes ühthižkundas 8028 km² pindal (vn 2016 andmused). Lidnan ristitišt oli polenenu vähän 1980-nzil i 1990-nzil vozil ezilidnoiden šingotesen tagut. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 3 223 334 eläjad.
Immigrantad ottiba 10,2% lidnan ristitištos vl 2015, heiden kaikiš suremb lugu sirdi Suviamerikan maišpäi.
Eläjiden enambuz om katolikad.
Transport
Metro, tramvai, lidnelektrojonused (isp.: Cercanías Madrid, ühesa C-jonod, 90 stancijad, 578 km raudted), avtobusad i taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Vspäi 1919 metro radab lidnas da sen kaimdailidnoiš (vl 2021 kaik oli 13 jonod, 289 stancijad, 293 km raudted).
Kuz' kiruhted augotasoiš lidnas i lähttas radialižikš, severz'-se ümbärteid ühtenzoittas niid. Kaks' päraudtestancijad om lidnas: Atoča (suvited) i Čamartin (pohjoižted).
Rahvahidenkeskeine civiline Madrid-Barahas-lendimport[5] ezmäižen Adol'fo Suares-päministran nimed (MAD / LEMD, 57,8 mln passažiroid vl 2018) sijadase 14 km pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan i Suviamerikan äjihe maihe, Pohjoižen Afrikan i Keskmäižen Päivnouzmman arabižihe maihe, mugažo Ispanijadme.
Homaičendad
- ↑ archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ autori vari Madrid // Dizionario di Storia (итал.) / Istituto dell'Enciclopedia Italiana — 2010.
- ↑ http://www-2.munimadrid.es/CSE6/control/seleccionDatos?numSerie=14010100010
- ↑ National Statistics Institute Municipal Register of Spain of 2022 — National Statistics Institute, 2022. — Т. 90. — С. 1,235.
- ↑ Madrid-Barahas-lendimportan sait (madrid-barajas.com). (isp.) (angl.)
Irdkosketused
- Lidnan oficialine sait (madrid.es). (isp.)
- Madridan avtonomižen ühthižkundan oficialine sait (comunidad.madrid). (isp.)
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako | Moskva | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||