Varšav
| Varšav | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Warszawa | |||||
 | |||||
|
|||||
| 52°13′48″ с. ш. 21°00′40″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Rafał Trzaskowski[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | XIII век | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 118 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 22 | ||||
| Počtan indeksad | 00-000 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | WA, WB, WD, WE, WF, WH, WI, WJ, WK, WN, WT, WU, WW...A/C/E/X/Y, WW...F/G/H/J/W, WW...K/L/M/N/P/R/S/U/V, WX...Y, WX, WY | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(pol'š.) (angl.) | |||||
 |
|||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Warsaw.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:POL_Warszawa_COA.svg)
Varšav, pagin. Aršav (pol'š.: Warszawa [varˈʂava], jidiš: וואַרשע / Varše , saks.: Warschau, latin.: Varsovia), täuz' nimituz om Varšav-pälidn (pol'š. Miasto stołeczne Warszawa), om Pol'šanman pälidn (vspäi 1596) da kaikiš suremb lidn. Mugažo se om Mazovijan sodaveikundan administrativižeks keskuseks, mülüb sihe.
Istorii
Eländpunkt om lidnan statusanke vspäi 1323. Toižen mail'man sodan aigan (1939−1945) Krakov oli pälidnaks, Varšavan 85% oli pandud mantazole, sidä kesken istorine keskuz. Keskusen vaiše pen' pala om udessaudud i vaiše irdpolel.
Geografijan andmused
Lidn sijadase valdkundan keskusen päivnouzmas, Visl-jogen randoil, 78..116 m korktusil valdmeren pindan päl.
Varšav jagase 18 lidnrajonha.
Eläjad
Vl 2014 eläjiden lugu oli 1 729 119 ristitud. Enamba 3,1 mln elädas lidnaglomeracijas (6 100,43 km², 2016. voz').
Lidnan edeline pämez' oli Hanna Gronkevič-Val'c (tal'vku 2006 — kül'mku 2018).
Transport
Avtobusad, tramvaid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Vspäi 1995 metro radab lidnas (vl 2016 om 2 jonod, 28 stancijad, 29,2 km raudted). Kaks' päraudtestancijad om lidnas.
Frederik Šopenan nimel nimitadud rahvahidenkeskeine soda- da civiline lendimport (WAW) sijadase 8 km keskusespäi lidnan südäimes, sen suvipäivlaskmaiženno röunanno. Sišpäi tehtas reisid mail'madme, Evropan äjihe pälidnoihe da järedoihe lidnoihe, čarterreisid Keskmeren, Kariban meren da Indižen valdmeren lebutahoihe, jügureisid, mugažo Pol'šanmadme. Toine rahvahidenkeskeine Modlin-lendimport (WMI) sijadase 49 km pohjoižhe Varšavan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Evropan järedoihe lidnoihe.
Homaičendad
Irdkosketused
- Pälidnan ohjastusen oficialine portal (um.warszawa.pl). (pol'š.) (angl.)
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako | Moskva | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||