Poznan'
Poznan' | |||||
pol'š.: Poznań | |||||
| |||||
Valdkund | |||||
---|---|---|---|---|---|
Глава | |||||
Istorii da geografii | |||||
Pind |
| ||||
Aigvö | |||||
Ekonomik | |||||
Eläjad | |||||
Eläjad |
| ||||
Lugud | |||||
Telefonan kod |
61 | ||||
Počtan indeksad |
60-001 | ||||
Avtomašinoiden nomeroiden kod |
PO и PY | ||||
- | |||||
| |||||
Официальный сайт(pol'š.)(angl.)(saks.)(ukr.) | |||||
lugeda • diskussii • redaktiruida |
Poznan' (jidiš: פּױזן, vepsän kirjamil Poizn) om lidn Suren Pol'šanman sodaveikundan pälidn.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud 10. voz'sadal. Se sai lidnan oiktusid vl 1253. Raudmetallurgijan tegim (rel'soiden pästand) radoi enččes.
Poznan' šingotase «Volkswagen»-koncernan avtotegimel, tatanmaižen «Solaris Bus & Coach»-kompanijan tegimel (avtobusad, tramvaid), sömtegimišton edheotandoil (olud), meblin tehmižel, torguindal da turizmal. Valdkundan kahtenz' znamoičendal raudtesol'm, järed logistine keskuz.
Geografijan andmused
Poznan' sijadase Vart-jogen randoil, 50..150 m korktusil valdmeren pindal päl.
Vspäi 2011 Poznan' jagase 42 osedle:ks (pol'š. osiedle) — territorialižeks lidnrajonaks.
Eläjad
Vl 2016 lidnan eläjiden lugu oli 541 561 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 590 101 eläjad vl 1990. Läz 1,2 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas.
Poznan' om znamasine opendusen keskuz, kaik om läz 130 tuhad üläopenikoid lidnas. Universitet Adam Mickevičan nimed Poznaniš[3] (37 tuh. üläopenikoid vl 2020, pol'š.: Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu) radab lidnas vspäi 1955, sen ühtenzoittud paloiden alusenpanendan voz' om 1919, koumanz' surtte Pol'šanmas.
Homaičendad
Irdkosketused
- Lidnan oficialine sait (poznan.pl). (pol'š.) (saks.) (angl.)
Poznan' Vikiaitas |
Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
Alakarpatan (Alaläšan (Alasilezijan (Kujavijan da Pomorjen (Lodzin (Lüblinan (Lübušan (Mazovijan (Opolen (Penen Pol'šanman (Pomorjen (Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Silezijan (Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||