Gožuv-Vel'kopol'ski
| Gožuv-Vel'kopol'ski | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Gorzów Wielkopolski | |||||
 | |||||
|
|||||
| 52°44′00″ с. ш. 15°15′00″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Jacek Wójcicki[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1257 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 19 ± 0 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 95 | ||||
| Počtan indeksad | 66-400–66-414 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | FG | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(pol'š.) | |||||
| Fail:POL Gorzów Wielkopolski map.svg | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Gožuv-Vel'kopol'ski (pol'š.: Gorzów Wielkopolski [ˈɡɔʐuf vʲɛlkɔˈpɔlskʲi], lühetas Gorzów Wlkp., vhesai 1945 oli Landsberg Vartal-nimenke, saks.: Landsberg an der Warthe), paksus Gožuv muite, om lidn Pol'šanman lodehes. Se om üks' Lübušan sodaveikundan pälidnoišpäi, toine pälidn om Zelöna Gur.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vl 1257. Vll 1946−1949 eläjad-saksalaižed oliba deportiruidud Saksanmaha Pol'šanman tobmuden pätandan mödhe. Vll 1975−1998 lidn oli Gožuvan sodaveikundan administrativižeks keskuseks.
Gožuv-Vel'kopol'skii šingotase penen biznesan edheotandoil, avtoelektrižen südäimen tegimel, veterinarižen medicinan i himijan edheotandal, Gožuvan LEK:al.
Geografijan andmused
Lidn sijadase sodaveikundan pohjoižes, Vart-jogen randoil (pol'š.: Warta, Oderan bassein), 19...82 m ü.m.t. korktusil.
Klimat om ven valdmeren valatoitandanke. Voden keskmäine lämuz om +9,4 C°, kezakun-elokun +17..+19 C°, tal'vkun-uhokun 0..+1 C°. Ekstremumad oma −27 C° i +37 C°. Paneb sadegid 556 mm vodes, enamba semendkus-elokus (57..75 mm kus), vähemba uhokus (35 mm) i sulakus (29 mm).
Eläjad
Vl 2020 eläjiden lugu oli 122 589 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 124..125 tuhad eläjid vll 1990−2015 (126 406 ristitud vl 1999). Läz 400 tuhad eläjid om lidnaglomeracijas (2015).
Irdkosketused
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||