Zelöna Gur
| Zelöna Gur | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Zielona Góra | |||||
 | |||||
|
|||||
| 51°56′23″ с. ш. 15°30′18″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Janusz Kubicki[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 71 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Počtan indeksad | 65-001–65-980 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(pol'š.) | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Zelöna Gur (pol'š.: Zielona Góra «vihand mägi», saks.: Grünberg in Schlesien) om lidn Pol'šanman päivlaskmas. Se om ühteks Lübušan sodaveikundan pälidnoišpäi, sodaveikundan kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe. Toine pälidn om Gožuv-Vel'kopol'ski.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud 13. voz'sadal. Se sai lidnan statusad vl 1323. Vinan tehmine anikoičeb amussai, jogavozne «Winobranie»-festival' oleskeleb sügüz'kus. Zelöna Gur kändihe industrijan keskuseks 18. voz'sadan lopus tekstil'tegimišton šingotesenke.
Lidnan elektrotehnine sarak pästab GPS-navigacijan i signalizacijan ladimid, ühtneb Evropan kosmižihe projektoihe.
Geografijan andmused
Lidn om ümbärtud mecoil, seižub Oder-jogen alangišton hural pautkel. Matkad Saksanman röunhasai om 60 km päivlaskmha orhal, Varšavhasai om 455 km päivnouzmha avtotedme. Lähembaižed sured lidnad oma Kotbus (Saksanma) 83 km suvipäivlaskmha orhal da Gožuv-Vel'kopol'ski 91 km pohjoižhe orhal.
Zelöna Gur jagase 28 territorialižhe ümbrikho (pol. osiedle).
Eläjad
Vl 2012 eläjiden lugu oli 119 182 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.
Zelöna Guran universitet radab vspäi 2001.
Homaičendad
Irdkosketused
- Lidnan ohjastusen oficialine sait (zielona-gora.pl). (pol'š.) (angl.) (saks.)
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||