Ščecin
| Ščecin | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Szczecin | |||||
 | |||||
|
|||||
| 53°25′29″ с. ш. 14°33′19″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Piotr Krzystek[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 131 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 91 | ||||
| Počtan indeksad | 70-001–71-899 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | ZS da ZZ | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(pol'š.) | |||||
 |
|||||
| Fail:Szczecin quarters 2010-05.svg | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:POL_Szczecin_flag.svg)
![Герб[d]](/wiki/Fail:POL_Szczecin_COA.svg)
Ščecin (pol'š.: Szczecin [ˈʂt͡ʂɛt͡ɕin], edel 1945 vot nimi oli Štettin, saks.: Stettin [ʃtɛˈtɪːn]) om Pol'šanman lidn valdkundan lodehes. Se om valdkundan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Päivlaskmpol'žen Pomorjen sodaveikundan pälidn. Pol'šanman kaikiš järedamb meriport radab lidnas.
Istorii
Eländpunkt sai lidnan oiktusid vl 1243. Štettin oli mülünu Pühäze Rimalaižhe imperijha 12. voz'sadan lopindaspäi, kus oli Pomeranii-gercogkundan keskuseks vhesai 1648. Vll 1648−1720 oli Ročinman palaks, sid' mülüi Prussijha 20. voz'sadhasai, šingotihe Berlinan meriverajaks. Vl 1729 Venäman tulii Jekaterina II-imperatornaine oli sündnu Štettinan lidnushe.
Ščecin šingotase mašiništon i laivoiden sauvomižel, himižel tegimištol (mineraližed heretused), «Amazon»-kompanijan varažomil, meriladimiden edheotandal, turizmal (354 tuh. rist. vl 2009). Cellülozbumagaine kompleks ei ole rados 2000-nziš vozišpäi.
Geografijan andmused
Ščecin sijadase Oderan hijamiden molembil randoil da Dombe-järven (pol'š.: Dąbie) randal, 0..131 m korktusil. Matkad Saksanman röunhasai om 10 km päivlaskmha avtotedme. Avanportan nimi om Svinouis'ce, sijadase Oderan Baltijan meren estuarijan (Ščecinan lahten) taga.
Eläjad
Vl 2014 eläjiden lugu oli 407 180 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 419 600 eläjad vl 1994. Ristitišt ületi vn 1939 lugud vodele 1978 (384,9 tuh. rist.), Toižen mail'man sodan jäl'ghe vaiše erasile saksalaižile lasktihe pörtas lidnha, heiden lugu poleni enamba mi 100 tuhaspäi 17 tuhazesai.
Üläopendusen viž aluzkundad om olmas lidnas.
Transport
Avtobusad da tramvaid oma kundaližeks transportaks lidnas.
Galerei
- 1311 Urząd Miejski Szczecin ZS.jpg
Lidnan ohjastusen pert'
- 1009 Rynek Sienny Szczecin SZN.jpg
Ščecinan vanh lidn
- 0908 PAZIM Szczecin SZN 1.jpg
«Pazim»-ofiskeskuz da adivpert' lidnan keskuses (om saudud vll 1990−1992)
Merimuzei
- Książnica w Szczecinie.JPG
Sodaveikundan kirjišt
Irdkosketused
- Lidnan ohjastusen oficialine sait (szczecin.pl). (pol'š.)
- Lidnan investiciž-turistine sait (szczecin.eu). (pol'š.) (angl.) (saks.)
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||