Ol'štin
| Ol'štin | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Olsztyn | |||||
 | |||||
|
|||||
| 53°46′48″ с. ш. 20°29′39″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Piotr Grzymowicz[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 31. redukud 1353 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 88 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 89 | ||||
| Počtan indeksad | 10-001–11-041 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | NO | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Ol'štin (pol'š.: Olsztyn [ˈɔlʂtɨn], vhesai 1945 Allenštain, saks.: Allenstein) om lidn Pol'šanman pohjoižes. Se om Varminiž-Mazuran sodaveikundan administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vl 1334 kaičendčuhunduseks jogen randal. Se sai lidnan oiktusid vl 1353. Vanhan lidnan pertišton irdoiden verk i varmitusiden pala oma kaičenus tähäsai.
Ol'štin šingotase Michelin-kompanijan järedal šintegimel (šintegim radab vspäi 1967), punümbriradmižel da meblin tehmižel, sömtegimištol (leib-, liha- da maidproduktad, olud), poligrafižel sarakol, tehtas mugažo likkuimid, sobid, sauvondmaterialid.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Lin- (pol'š. Łyna, pruss. Alna), Vadong- (pol'š. Wadąg) da Kortuvk- (pol'š. Kortówka) jogiden da 15 penen järven randoil 7,2 km² ühthiženke pindanke, 88..154 m korktusil valdmeren pindan päl.
Klimat om ven valdmeren, kontinentaližen pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +8 C°, kaikiš lujemb pakaine oli −30,6 C°. Paneb sadegid 642 mm vodes, enamba kezal (63..88 mm kuidme).
Eläjad
Vn 1988 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe 159 051 ristitud eliba lidnas. Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli kaikiš suremb — 176 522 ristitud.
Sodaveikundan opendusen päkeskuz, Varmijan da Mazuran universitet radab vspäi 1999 koumen üläopendusen aluzkundoiden ühtištusen jäl'ghe.
Irdkosketused
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||