Ol'štin
Ol'štin | |||||
pol'š.: Olsztyn | |||||
Fail:Olsztyn, stary ratusz..jpg | |||||
| |||||
Valdkund | |||||
---|---|---|---|---|---|
Глава | |||||
Istorii da geografii | |||||
Tegemižen päiv |
31 redukud 1353 | ||||
Pind |
| ||||
Высота |
88 | ||||
Aigvö | |||||
Ekonomik | |||||
Eläjad | |||||
Eläjad |
| ||||
Lugud | |||||
Telefonan kod |
89 | ||||
Počtan indeksad |
10-001–11-041 | ||||
Avtomašinoiden nomeroiden kod |
NO | ||||
- | |||||
| |||||
lugeda • diskussii • redaktiruida |
Ol'štin (Varminiž-Mazuran sodaveikundan administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud vl 1334 kaičendčuhunduseks jogen randal. Se sai lidnan oiktusid vl 1353. Vanhan lidnan pertišton irdoiden verk i varmitusiden pala oma kaičenus tähäsai.
Ol'štin šingotase Michelin-kompanijan järedal šintegimel (šintegim radab vspäi 1967), punümbriradmižel da meblin tehmižel, sömtegimištol (leib-, liha- da maidproduktad, olud), poligrafižel sarakol, tehtas mugažo likkuimid, sobid, sauvondmaterialid.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Lin- (pol'š. Łyna, pruss. Alna), Vadong- (pol'š. Wadąg) da Kortuvk- (pol'š. Kortówka) jogiden da 15 penen järven randoil 7,2 km² ühthiženke pindanke, 88..154 m korktusil valdmeren pindan päl.
Klimat om ven valdmeren, kontinentaližen pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +8 C°, kaikiš lujemb pakaine oli −30,6 C°. Paneb sadegid 642 mm vodes, enamba kezal (63..88 mm kuidme).
Eläjad
Vn 1988 Pol'šanman rahvahanlugemižen mödhe 159 051 ristitud eliba lidnas. Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli kaikiš suremb — 176 522 ristitud.
Sodaveikundan opendusen päkeskuz, Varmijan da Mazuran universitet radab vspäi 1999 koumen üläopendusen aluzkundoiden ühtištusen jäl'ghe.
Irdkosketused
Ol'štin Vikiaitas |
Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
Alakarpatan (Alaläšan (Alasilezijan (Kujavijan da Pomorjen (Lodzin (Lüblinan (Lübušan (Mazovijan (Opolen (Penen Pol'šanman (Pomorjen (Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Silezijan (Suren Pol'šanman (Sventokšistan (Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||