Opole
| Opole | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Opole saks.: Oppeln | |||||
 | |||||
|
|||||
| 50°40′20″ с. ш. 17°55′31″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Arkadiusz Wiśniewski[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1217 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 176 ± 1 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 77 | ||||
| Počtan indeksad | 45-001–45-960 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | OP | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(pol'š.)(saks.) (angl.)(ukr.) | |||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Opole (mugazo pol'šan kelel, virktas: [ɔˈpɔlɛ]; edel 1945. vot Oppel'n , saks.: Oppeln) om lidn Pol'šanman suvipäivlaskmas. Se om Opolen sodaveikundan pälidn (vspäi 1950), tedon da opendusen sijaline keskuz.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 845 kuti linduz sarel kesked joged. Se om ühteks kaikiš amuižembiš lidnoišpäi valdkundas, sai lidnan oiktusid vl 1217. Edel 1945 vot oli Germanijan palaks.
Opole šingotase mašinansauvomižen sarakol (gidravližed domkratad, libutimed kinokameran täht, klapanad), sauvondmaterialiden tehmižel (cementtegim, katuzmaterialad, metalližed konstrukcijad), avtopaloiden i «Polaris»-kvadrocikloiden pästandal, sömtegimišton edheotandoil.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Oder-jogen randoil, 176 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Varšavhasai om 275 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 315 km avtotedme.
Eläjad
Vl 2017 lidnan eläjiden lugu oli 127 792 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 130 969 eläjad vl 1999. Ristitišt ezilidnoidenke om 267 tuh. eläjid (2017), sidä kesken saksalaižiden znamasine vähembuz (lidnas vaiše 2,5% saksalaižid elihe vl 2012).
Professionaližen üläopendusen koume aluzkundad oma valdkundaližed: Opolen universitet[4] (pol'š.: Uniwersytet Opolski, 18 tuhad üläopenikoid, om sätud kahten aluzkundan ühtištusel vl 1994), Opolen politehnine universitet, Kundaline korged medškol Opoles.
Transport
Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Päraudtestancii om olmas, koume raudtestancijad da kaks' raudteplatformad.
Homaičendad
- ↑ archINFORM (нем.) — 1994.
- ↑ GEOnet Names Server — 2018.
- ↑ https://bdl.stat.gov.pl/api/v1/data/localities/by-unit/031613261011-0965016?var-id=1639616&format=jsonapi
- ↑ Opolen universitetan sait (uni.opole.pl). (pol'š.) (angl.) (ven.) (ukr.)
Irdkosketused
- Lidnan oficialine sait (opole.pl). (pol'š.) (saks.) (angl.) (fr.) (čeh.)
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||