Krakov
| Krakov | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| pol'š.: Kraków | |||||
 | |||||
|
|||||
| 50°03′41″ с. ш. 19°56′14″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Jacek Majchrowski[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | неизвестно | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 219 ± 0 | ||||
| Aigvö | UTC+1[d], летом UTC+2:00[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 12 | ||||
| Počtan indeksad | 30-001 | ||||
| Avtomašinoiden nomeroiden kod | KR | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(pol'š.) (angl.)(ven.)(fr.)(saks.)(ital.)(isp.) | |||||
 |
|||||
 |
|||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
Krakov (pol'š.: Kraków [ˈkrakuf], saks.: Krakau, jidiš: קראָקע Kroke) om lidn Pol'šanman suves. Se om kahtenz' surtte lidn valdkundas, Penen Pol'šanman sodaveikundan pälidn. Lidnan keskuz mülüb UNESCO:n mail'man jäl'gusen nimikirjuteshe.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 965. Se sai lidnan oiktusid vl 1257. Vozil 1038−1596 oli Pol'šanman pälidnaks, vhesai 1734 — pol'šalaižiden kunigahiden vencastusen sijan.
Krakov šingotase raudan metallurgijan tegimel (ArcelorMittal Poland S.A.), tegimištoližen i elektrotehnižen mašiništon pästandal, IT-kompanijoil, turizmal (2. sija Varšavan jäl'ghe). Mail'man, Suren Britanijan, Saksanman i Skandinavijan kompanijoiden kontorad sijadasoiš lidnas: Google, IBM, Royal Dutch Shell, HSBC, General Electric, ABB, Hitachi, kaik enamba 50. Kompjuterprogramiden Comarch-kompanijan päfater om olmas Krakovas.
Geografijan andmused
Lidn seižub Visl-jogen randoil sil sijal, kus jogi kändase laivjogeks, 188..383 m korktusil valdmeren pindal päl. Matkad Varšavhasai om 252 km pohjoižhe orhal, 296 km avtotedme. Voden keskmäine lämuz om +8,7 C°.
Krakov jagase 18 lidnrajonha (pol'š. dzielnica miasta) vspäi 1991, ned oma nomeruidud da vspäi 2002 nimitadud-ki, oz. Dzielnica I Stare Miasto («vanh lidn»).
Eläjad
Vl 1939 eläjiden lugu oli 259 tuh. ristituid. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', sodaveikundan nelländez. Lidnaglomeracijan ristitišt oli 1,4 mln elajid vl 2010.
Sebruzlidnad
Löven, Flandrii, 
Partnörlidnad
Krakoval om 21 partnörlidnad:[3]
Ročester, Nju Jork (štat), 
Zoloturn, Zoloturn (kanton), 
Arvokahad sebruzlidnad
.jpg){kind=link}
Homaičendad
Irdkosketused
- Lidnan oficialine portal (krakow.pl). (pol'š.) (angl.) (ven.) (fr.) (saks.) (ital.) (isp.)
| Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused | ||
| Alakarpatan (Žešuv) | Alaläšan (Belostok) | Alasilezijan (Vroclav) | Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') | Lodzin (Lodz') | Lüblinan (Lüblin) | Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) | Mazovijan (Varšav) | Opolen (Opole) | Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Gdan'sk) | Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) | Silezijan (Katovice) | Suren Pol'šanman (Poznan') | Sventokšistan (Kel'ce) | Varminiž-Mazuran (Ol'štin) | ||