Krakov

Krakov
pol'š.: Kraków
Флаг Герб
50°03′41″ с. ш. 19°56′14″ в. д.
Valdkund	Pol'šanma
Глава	Jacek Majchrowski[d]
Istorii da geografii
Tegemižen päiv	неизвестно
Pind	327 ± 1
Высота	219 ± 0
Aigvö	UTC+1[d], летом UTC+2:00[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▲800 653 чел. (31 keväz'kud 2021)
Lugud
Telefonan kod	12
Počtan indeksad	30-001
Avtomašinoiden nomeroiden kod	KR
-
Официальный сайт(pol'š.)​(angl.)​(ven.)​(fr.)​(saks.)​(ital.)​(isp.)
lugeda • diskussii • redaktiruida

Lidnan rajonad

Fail:Magistrat krakowski (noc).jpg

Krakov-lidnan magistrat (tobmuden pert')

Krakov (jidiš: קראָקע Kroke) om lidn Penen Pol'šanman sodaveikundan pälidn. Lidnan keskuz mülüb UNESCO:n mail'man jäl'gusen nimikirjuteshe.

Istorii

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 965. Se sai lidnan oiktusid vl 1257. Vozil 1038−1596 oli Pol'šanman pälidnaks, vhesai 1734 — pol'šalaižiden kunigahiden vencastusen sijan.

Krakov šingotase raudan metallurgijan tegimel (ArcelorMittal Poland S.A.), tegimištoližen i elektrotehnižen mašiništon pästandal, IT-kompanijoil, turizmal (2. sija Varšavan jäl'ghe). Mail'man, Suren Britanijan, Saksanman i Skandinavijan kompanijoiden kontorad sijadasoiš lidnas: Google, IBM, Royal Dutch Shell, HSBC, General Electric, ABB, Hitachi, kaik enamba 50. Kompjuterprogramiden Comarch-kompanijan päfater om olmas Krakovas.

Geografijan andmused

Lidn seižub Visl-jogen randoil sil sijal, kus jogi kändase laivjogeks, 188..383 m korktusil valdmeren pindal päl. Matkad Varšavhasai om 252 km pohjoižhe orhal, 296 km avtotedme. Voden keskmäine lämuz om +8,7 C°.

Krakov jagase 18 lidnrajonha (pol'š. dzielnica miasta) vspäi 1991, ned oma nomeruidud da vspäi 2002 nimitadud-ki, oz. Dzielnica I Stare Miasto («vanh lidn»).

Eläjad

Vl 1939 eläjiden lugu oli 259 tuh. ristituid. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', sodaveikundan nelländez. Lidnaglomeracijan ristitišt oli 1,4 mln elajid vl 2010.

Sebruzlidnad

Ukrain Ukrain (vspäi 1993) Bel'gii Löven, Flandrii, Bel'gii (1991)

Italii Milan, Italii (2003) Saksanma Bavarii, Saksanma (1991)

Partnörlidnad

Krakoval om 21 partnörlidnad:

Francii Bordo, Francii (vspäi 1993) Slovakii Bratislav, Slovakii (1987) Mad'jaranma Budapešt, Mad'jaranma (2005) Sur' Britanii Edinburg, Šotlandii, Sur' Britanii (1995) Marok Fes, Marok (2004) Italii Florencii, Italii (1992) Saksanma Gessen, Saksanma (1991)

Ročinma Ročinma (1990) Avstrii Insbruk, Avstrii (1998) Kusko, Peru Ukrain Ukrain (1995) Saksanma Saksonii, Saksanma (1995) Francii Orlean, Francii (1992) Mad'jaranma Peč, Mad'jaranma (1998)

Venäma Piter, Venäma (2006) Italii Rim, Italii AÜV Ročester, Nju Jork (štat), AÜV (1973) AÜV Kalifornii, AÜV (2009) Šveicarii Zoloturn, Zoloturn (kanton), Šveicarii (1990) Gruzii Tbilis, Gruzii (2009) Litvanma Vil'nüs, Litvanma

Arvokahad sebruzlidnad

• Kito, Ekvador
• Brazilii Kuritib, Brazilii (1993)
• ČiliLa Seren, Čili (1995)

Irdkosketused

• Lidnan oficialine portal (krakow.pl). (pol'š.) (angl.) (ven.) (fr.) (saks.) (ital.) (isp.)

	Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
	Alakarpatan (Alaläšan (Alasilezijan (Kujavijan da Pomorjen (Lodzin (Lüblinan (Lübušan (Mazovijan (Opolen (Penen Pol'šanman (Krakov) | Pomorjen (Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Silezijan (Suren Pol'šanman (Sventokšistan (Varminiž-Mazuran (Ol'štin)