Skopje

Skopje
maked.: Скопје
Флаг[d] Герб[d]
41°59′46″ с. ш. 21°25′54″ в. д.
Valdkund	Pohjoižmakedonii
Глава	Danela Arsovska[d]
Istorii da geografii
Pind	571,46
Высота	270
Aigvö	Kesk-Euroopa suveaeg[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▲526 502 чел. (2021)
Lugud
Kod ISO 3166-2	MK-85
Telefonan kod	02
Počtan indeksad	1000
Avtomašinoiden nomeroiden kod	SK
-
Официальный сайт
Fail:MIHPM(SkopjeG).png
lugeda • diskussii • redaktiruida

Fail:City of Skopje Municipality EN.png

Lidnan kümne kundad

Skopje (maked.: Скопје [ˈskɔpjɛ], alb.: Shkupi) om Pohjoižmakedonijan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud 1. voz'sadan meiden erad lopus kuti maked.: Скопско Кале). Vspäi 1392 vhesai 1912 oli Osmanan imperijan palaks Üsküp-nimenke. Vspäi 1944 oli Makedonijan Tazovaldkundan pälidnaks, oli Jugoslavijan palaks vhesai 1992.

Vozil 518, 1555, 1904 i 1963 manrehkaidused paniba lidnad mantazole. Vl 1689 avstrijalaine E. Pikkolomini-jenaral polti Skopjed lophu holeran pošavan tagut.

Geografijan andmused

Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, mägidenkeskeižes kalt'uses, Vardar-jogen randoil (388 km, maked. Вардар, lankteb Egeižhe merhe), 238 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vodno-mägi om lidnan kaikiš korktemb čokkoim, 1066 m kortte. Lujad manrehkaidused oleldas sen tahondas.

Klimat om ven Keskmeren penen valatoitusenke. Heinkun i elokun lämuz om +23,8 C°, vilukun — +0,1 C°, voden keskmäine lämuz +12,4 C°. Paneb sadegid 483 mm vodes, 29..54 mm kuidme. Tal'v oleleb sumosine i läz lumeta. Tullei oleskeleb harvoin.

Eläjad

Vl 2002 eläjiden lugu oli 506 926 ristitud, valdkundan ristitišton nelländez. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2002): makedonijalaižed — 66,7%, albanijalaižed — 20,4%, čiganalaižed — 4,6%, serbalaižed — 2,8%, turkad — 1,7%, bosnijalaižed — 1,5%, toižed rahvahad — 2,3%.

Transport

Kaks'žiruižed avtobusad i miniavtobusad (vspäi 2014) oma kundaližeks transportaks lidnas, tramvain jono om sauvomas. Jonused ühtenzoittas lähižidenke Evropan pälidnoidenke.

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline lendimport (SKP, 1,8 mln matknikoid vl 2017) sijadase 17 km suvipäivnouzmha lidnaspäi Petrovec-žilos. Tehtas reisid Evropan maiden pälidnoihe i Persijan lahten lidnoihe, om čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže.

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (skopje.gov.mk). (maked.)  (angl.) (alb.)