London
| London | |
|---|---|
| brit. angl.: London | |
 | |
| 51°30′26″ с. ш. 0°07′39″ з. д.GЯO | |
| Valdkund | |
| Глава | Sadiq Khan[d][1] |
| Istorii da geografii | |
| Tegemižen päiv | около 47[3] |
| Pind |
|
| Высота | 15, 11 da 36 |
| Aigvö | UTC+0[d], летом UTC+1[d] |
| Eläjad | |
| Eläjad |
|
| Lugud | |
| Kod ISO 3166-2 | GB-LND |
| Telefonan kod | 20, 1322, 1689, 1708, 1737, 1895, 1923, 1959 da 1992 |
| Počtan indeksad | E, EC, N, NW, SE, SW, W, WC, BR, CM, CR, DA, EN, HA, IG, KT, RM, SM, TN, TW, UB da WD |
|
|
|
| Официальный сайт (angl.) | |
.svg) |
|
 |
|
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |
.svg){kind=small}
London (mugažo anglijan-ki kelel, virktas: [ˈlʌndən]; latinan kelel: Londinium) om Suren Britanijan da Pohjoižen Irlandijan Ühtenzoittud Kunigahusen da Anglijan pälidn, kaikiš järedamb lidn Britanijan saril.
Suren Londonan pind om 1572 km² (aglomeracijas — 8382 km²). Eläjiden lugu om enamb 8,5 millionad ristituid (aglomeracijas om läz 14 millionad). Se om kahtenz' lidn Evropas ristituiden lugun mödhe Moskvan jäl'ghe, kaikiš järedamb lidn Evropan Ühtištuses da Sures Britanijas.
London om Ühtenzoittud Kunigahusen kaikiš znamasižemb politine, ekonomine da kul'turine keskuz. Mail'man rahaazjoiden keskuz.
Istorii
Rimalaine Klavdii-imperator pani Londonan lidnan alust vodel 43 meiden erad.
Geografižed andmused
Londonan sijaduz om Suren Britanijan saren suvipäivnouzmpoles, Temzanjogen molembil randoil läz sen lanktendsijad Pohjoižmerhe, Noländel (Grinvičan) meridianal, 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
London-Siti da 32 rajonad oma lidnan paloikš.
Eläjad
Vl 2007 eläjiden lugu oli 7 556 900 ristitud.
Transport
Lidnas rahvahidenkeskeine Hitrou-lendimport (LHR) radab, üks' kaikiš järedambišpäi mail'mas. Jogiport Temzanjogel. Rengazavtote ümbärdab Londonad.
Vspäi 1863 mail'man ezmäine metropoliten radab lidnas — Londonan metro (vl 2018 om 11 jonod, 270 stancijad, 402 km raudted). Sen ližaks, Doklendan kebn metro om avaitud vl 1987 (vspäi 2011 om 7 jonod, 45 stancijad, 38 km raudted).
Mel'heižtahod
Londonas om äjad mail'man tetabid mel'heižtahoid: Vestminsteran abbatuz, Vestminsteran pert'kulun kompleks časčuhundusenke (Parlament da Big Ben), Pühän Pauloin päjumalanpert', Taueran lidnuz i m. e.
Sport
London oli vastnu Kezaližiden Olimpižiden vändoid vozil 1908, 1948 da 2012.
Galerei
Britanijan Parlament
da Big Ben- Newcityhall.jpg
Sitiholl
Taueran lidnuz
Ümbrikacundan kezr
- London 2010 Tower Bridge.jpg
Taueran sild
Homaičendad
Irdkosketused
- Suren Londonan ohjastusen sait — London City Hall (london.gov.uk). (anglijan kelel)
| Evropan pälidnad | ||
| Afinad | Amsterdam | Andorr la Vel'j | Baku | Belgrad | Berlin | Bern | Bratislav | Brüssel' | Budapešt | Buharest | Dublin | Hel'sinki | Jerevan | Kijev | Kišinöv | Kopenhagen | Lissabon | London | Lüblän | Lüksemburg-lidn | Madrid | Minsk | Monako | Moskva | Nikosii | Oslo | Pariž | Podgoric | Prag | Reikjavik | Rig | Rim | San Marino-lidn | Sarajevo | Skopje | Sofii | Stokhol'm | Zagreb | Tallidn | Tbilis | Tiran-lidn | Vaduc | Vallett | Varšav | Vatikan | Ven | Vil'nüs | ||