Zaiceva Nina Grigorjevna

	Nina Grigorjevna Zaiceva
Sündundpäiv	25. semendkud 1946 (79 vot)
Sündundtaho	Voilaht, Babajevon rajon, Vologdan agj
Ma	SSSR→ Venäma
Tedoerišt	vepsän kel', suomalaiž-ugrilaine kel'tedo
Radsija	Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorian institut
Openduz	Vologdan valdkundaline pedagogine universitet[d];
Tedostepen'	filologian tedodoktor (2002)
Om tetab kut	vepsän kelen openduzkirjoiden da vajehnikoiden tegii
Pauklahjad da premijad
	This box: lugeda • diskussii • redaktiruida

Venäman tedoakademijan azjtarkištuz

Om tehtud
Venäman tedoakademijan azjtarkištuz

Venäman tedoakademii

Kodvdud kirjutez

Nina Grigorjevna Zaiceva (ven.: Нина Григорьевна Зайцева; om sündunu 25. semendkud vodel 1946 Voilaht-külä, Babajevon rajon, Vologdan agj) — sovetskii da venälaine kel'tedomez', filologian tedodoktor, Karjalan arvostadud tedoradnik (1995), Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorian institutan kel'tedosektoran pämez' (1997-2023).

Elostarin

N. Zaiceva om sündunu Voilaht-küläs Vologdan agjas vepsläižes kanzas.

Vodel (1969) hän lopi Vologdan pedagogižen institutan filologižen tedokundan parahimiden arvznamoidenke. Oli oigetud radole Petroskoihe Sovetskijan Sojuzan Tedoakademian Karjalan filialan Kelen, literaturan da istorian institutha. Vodel 1973 lopi Petroskoin valdkundaližen universitetan aspiranturan, vodel 1975 polesti kandidatan dissertacijan "Nimiden vajehtamine vepsän keles"-temale. Vozil 1997-2023 — Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorian institutan kel'tedosektoran pämez'. Vodel 2002 polesti doktoran dissertacijan "Vepsläine verb. Rindatuz-tedištamižen oppindrad"-temale.

Vepsän kelen polhe da VepKar-korpusas starinoičeb vepsän kelel Nina Grogorjevna Zaiceva. Kacu subtitrad venän kelel.

Nina Zaiceva om venä-vepsläižen, vepsä-venälaižen vajehnikoiden tegii, "Kalevalan"-eposan kändai vepsän kel'he. "Lapsiden Biblijan" (Stokgolm-Helsinki, 1996) kändai. "Virantanaz"-vepsläižen eposan kirjutai (ven.: «Двор Вира"; [[venän kel'he eposad kändi V'ačeslav Agapitov)^[1].

N. Zaiceva kändi vepsän kel'he "Uden Zavetan"^[2]. Lugendčasuihe, paginoihe da kändmižen parembzoitusehe ühtniba äjad vepsläižed kirjutajad, runoilijad, vepsän kelen navedijad da tundijad, kudambiden keskes: Alevtina Andrejeva, Svetlana Pl'uhina, Jurii Mugačev, Valentina Rogozina, Rürik Lonin, Viktot Jeršov, Ol'ga Žukova, Marina Zarubalova, Vera Mednikova, Nadežda Kukojeva, Marina Ginijatullina, Anatolii Petuhov, Nikolai Fomin, Nikolai Abramov^[2].

"Carelia" da "Kipinä"-kulehtesiden toimitajiden kollegijan ühtnik.

Suomalaižen literatursebran, "Kalevala"-sebran (Hel'sinki), Suomalaiž-ugrilaižen sebran verazmaine ühtnik.

Karjalan Voden laureat (2009), "Sampo"-premijan laureat (2012), (2023) sures panendas vepsän kelen da vepsläižen kul'turan kehitoitusehe.

Tedoradod

Вепсско-русский, русско-вепсский учебный словарь. — Петрозаводск, 1995. — 190 с.
Новый русско-вепсский словарь / Н. Г. Зайцева, М. И. Муллонен . — Петрозаводск, 2007. — 516 с.
Очерки вепсской диалектологии. — Петрозаводск, 2016. — 393 с.

Pauklahjad da arvnimed

Karjalan arvostadud tedoradnik (1995)
"Orden družbi"-pauklahj (2007)
Karjalan Valdkundan voden laureat (2009)
«Sampo»-premijan laureat (2012, 2023)
Federaližen rahvahiden azjoiden agenstvan «Kl'učevoje slovo» - premijan laureat (2017)

Homaičendad

↑ Вепсский эпос "Virantanaz" переведен на русский язык (неопр.). www.fucongress.org. Дата обращения: 18 kül'mkud 2021.
↑ ¹ ² Zavet, 2006.

Literatur

Ведущие учёные Карельского научного центра Российской академии наук. — Петрозаводск, 2015.
Hüvä lugii! (Предисловие) // Uz’ Zavet (Новый Завет на вепсском языке). — Петрозаводск: Карелия, 2006. — 622 с. — 2500 экз. — ISBN 978-952-5634-06-8. — ISBN 952-5634-06-X.

Tarkendused

[1] Вепсский эпос "Virantanaz" переведен на русский язык (неопр.). www.fucongress.org. Дата обращения: 18 kül'mkud 2021.

[_f922f2a0291ad66f-2] ¹ ² Zavet, 2006.

[1]

[2]