Šokš

Kodvdud kirjutez

Шокша
veps.: Šokš
2010 v.
61°27′18″ с. ш. 35°02′24″ в. д.
Valdkund	Venäma
Federacijan subjekt	Karjalan Valdkund
Municipaline rajon	Änižröun
Külä	Šokš
Istorii da geografii
Ezmäine johtutez	1563
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▼151 чел. (2020)
Rahvahad	vepsläižed, venälaižed
Lugu-identifikatorad
Počtan indeks	185512
Код ОКТМО	86636476106
Код ОКАТО (до 2014)	86236000043
Номер в ГКГН	0167780
Шокша
lugeda • diskussii • redaktiruida

Šokš (venäks: Шокша, karjalaks: Šokšu) om vanh vepsläine külä Karjalas Änižröunas. Vodelpäi 1994 vodhesai 2005 Šokš-külä mülüi Vepsän rahvahaližehe volostihe.

Üleižed tedod

Külä seižub Ošt — Р19 avtodorogal 60 kilometras lidnaspäi.

Külä om tetab mugoižil ristituil kut Mark Pimenov da babarmmujuižel kivel, miččespäi om tehtud Napoleonan sarkofag, Rusked avoinird Moskvas.

Küläs päliči jokseb ühtennimine Šokš-jogi.

Istorii

Pühäpert' Nikolai Čudotvorcan nimen muštoks
(fotokuva XX-voz'sadan augotiž)

Ezmäižen kerdan külä johtutadas «Obonežjan p'atinan Piscovijas kirjas» vodel 1563.

Vodel 1842 году 1. gil'dian kupcan, Šokšun eläjan Mark Pimenovan anttud rahoiš küläs oli letud kivesine pühäpert' Nikolai Čudotvorcan muštoks. Jäl'ghe necidä Mark Pimenov andoi rahoid, miše ostta kaluid, ikonoid, papin sädoid. Vodel 1849 Mark Pimenovan noremban vellen, 3. gil'dian kupcan Nazarii Pimenovan rahoiš pühäpertiš letihe kivesine kelloiden sija.

5. heinkud vodel 1940 Karjalan Keskmäižen tegendkomitetan käskön mödhe Šokšus oli sauptud kaks' pühäkodid.

Küläs kaičese istorijan muštpacaz — sovetskijoiden soldatoiden ühthine kaum, kudambad koliba Sovetsko-suomalaižen voinan vozil 1941—1944.

Küläs om muretud pühäpert' Pühän Bogorodican Pokrovan muštoks (1856).

Vodhesai 2004 Šokš-külä mülüi aigemba tehtud da heittud Vepsän rahvahaližehe volostihe.

Šokš-posad 2024

Šokšun babarmmujuine kvarcit

Šokšun babarmmujuine kvarcit («šokšlaine porfir») om ottud mail'man muštpachiden tegemižen täht, siš lugus oma Napoleon Bonapartan sarkofag, Leninan mavzolei, Tundmatoman soldatan kaum Kremlin seinänno, Mihailovskan zamkan friza, Isaakijevskan pühäkodin plintusad, karnizad da erazvuiččed toižed palad, Nikolai I muštpachan aluine Isakijevskan avoinirdal Piteriš. Nügüdläižel aigan babarmmujuine kivi sadas Kvarcitnii-küläs, mitte seižub pohjoižembas palas Šokšuspäi.

Londusen muštpachad

Keza külän keskuses

11 kilometras ehtbokha Šokšuspäi om valdkundaline regionaline londusen somuštpacaz — So Rugižjärvenno pindal 30,0 ga, garblon marjišt.

10 kilometras ehtbokha Šokšuspäi om valdkundaline regionaline londusen somuštpacaz — Sel'gan So pindal 134,0 ga, garblon da muraškon marjišt, kangazlinduiden kimišt.

11,5 kilometras ehtbokha Šokšuspäi om valdkundaline regionaline londusen somuštpacaz — Verhovoje So pindal 65,6 ga, muraškon marjišt.

Eläjad

Mihail Pidžakov, vepsläine, Šokš-posadan eläi, 2023. Foton tegii — Ilja Timin

Численность населения

2002	2009	2010	2013	2020
236	↘167	→167	↗168	↘151

50

100

150

200

250

300

2020

Tämbei Šokšus eläb 140 mest. Kut johtutab küläi eläi Mihail Pidžakov, Šokšus oli seičeme derüunad: Vasilišt (Вальевская), Keskkül' (Средняя волость), Sür'g (Сюрьга) — tämbei nene oma irdad, Vangiman Sel'g (Вангимова Сельга), Hapšom (Гапшома), Jäšjärv' (Яшозеро), Rugiždärv' (Ржаное озеро).

Kaikuččes derüunas vozil 1930 oli tehtud kolhoz: Vorošilovan nimel, «Put' k socializmu», Bud'onovan nimel, «rusked znam'a», «Mecnik», «Krasnoflotec», Krupskajan nimel. Kolhozad semetihe rugišt, nižud, ozrad, kagrad, herneht; kazvatet'he kartofinad da kapustad; pidetihe lehmid da heboid, kozid da lambhid.

Škol

Šokšun školan pert'. Foton tegii — Nina koren'kova

Külän keskuz om Vasiljevskajan ird. Ristte. Oiktale om te Kesk'küläha da edemba Sür'gha.

Mägel om ei lujas sur' puine pert' — nece om Šokšlaižen seičemevoččen školan pert'. Möhemba tägä tehtas školan mastar'honused. Konz-se tägä openzihe šokšlaižed lapsed. Todud susedkülišpäi lapsed openzihe enččes kaks'žiruižes papin pertiš, mitte seižui suren pöudon röunal. Ezmäižel žirul oliba klassad, toižel — internat. Opendajad siloi käveliba ühtes pertišpäi toižehe.

Vodel 1966 Šokšun školan pämehen Nikolai Jakovlevič Izotovan holiden abul zavodihe uden kivesižen školan pertin lendamine. Mastar'honusiden vasthapäi penes pertižes tehtihe suksiden kaičendsija, a sid' jo 1970-vizoden keskes avaitihe Petroskoin «Sever'anka» — omblendfabrikan filial.

Mändes Kesk'küläha voi nägištada kakas' pit'käd madalad sarjad, kus kaitihe jur'kazvmusid da kerosinan laučaižen. Vozil 1970 školan openikad pionerotr'adoil todihe tänna tuhkod, ked enamba.

Külän palad

Šokš-posad. Foton tegii — Nina Koren'kova

Kesk'külän augotišes sures pertiš oli FAP (fel'dšer-okušeran punkt). Sigä radoi kaks' fel'dšerad: Svetlana Aleksejevna Miškina da Tamara Timofejevna Mugačeva. Hö radoiba kahten, erašti astuiba pertišpäi pertihe 5-7 kilometrad jaugai. Sid' oli pen' sömtavaroiden lauk, kus radoi üks' ristit (nügüd' neciš pertiš eläb rahvaz).

Dorogas päliči mäthan al Voinikištos oli mechimartelin paja (se sauptihe 1960-voziden keskes). Mechimartel' tegi tervad, joktid, skipidarad, kanifolid, puhil't pajan täht. Möhemba sigä oli «vezilämbituzsija» lesovozoiden täht.

Kesk'külän lopus oli sur' kaks'žiruine puine pert' — lapsiden kodi. Sigä lämbitet'he päčid. Pit'kän aigan päčid lämbiti Anastasia Jermolajeva, kudamb heraštui viž časud homendest da zavodi lämbitada päčid, miše konz tuleba lapased, pertiš jo oliži läm.

Sildan taga om Podgornajan ird, enzne Pinžkülä. Sigä seižub lujas vanh pert', mitte om letud vodel 1880 — nece om Mihail Pidžakovan pert'.

Lauk Šokš-posadas

Kesk'külän da Sür'gan keskes vozil 1970 oli sauvdud tanaz, kus radoi «Šoutjärven»-sovhozan brigad.

Šokšun keskes risttel om sur' lauk, kus mödas sömtavarad. Dorogas päliči ühtes polespäi om počt, värha polehe om sur' pert'. Erazvuiččel aigal sil oli erazvuitte znamoičend. Ezmäks nece oli vitaminoiden zavod, sid' čajunsija, sömsija. Vozišpäi 1970 se tegihe laukaks, kus mödas erazvuiččed tarbhaižed tavarad kodihe.

Ei edahan susedpertiš om omlendhonuz. Kaiken igän sigä radoi Galina Ivanovna Anaškina. Alahan karzn'as radoi tulnu keričai. Sid' kaik läksiba toižehe pertihe. Dorogan vasthapäi oiktas polespäi penen irdan lopus, kus om nel'l' pertid oli klub. Se oli enččen pühäpertiš. Šokšus oli kaks' pühäpertid — puine Blahoveščenjan Pühän Bogorodivan da kivesine Pokrovan Pühän Bogorodivan pühäpertid. Meiden aighasai jäi vaiše kivesihe pühäpert'. šokšun külän eläi Mihail Pidžakov johtutab, miše kelloine oli 105 pudad, se kului kaiktäli.

Konz Šokšun kul'turpert' sirdihe Kvarcitnii-küläha, pert' oli mödud. Nügüd' sigä om ceh, kus vesttas kivi.

Puine Blahoveščenjan Pühän Bogorodivan pühäpert' oli muretud vozil 1930.

Vasiljevskan irdal oli mugažo sel'sovet, kus registriruitihe svad'bad da sündnuded lapsid. Sigä kerazihe deputatad, a ehtkoičil tulnu garmonin vändai vedi horan repeticijoid. Mäthan al oli laps'kodi vagahaižiden lapsiden täht, möhemba sigä oli kirjišt. edel sildad oli ceh, kus tehtihe limonad da «kukoižed»-magedused. Se lopi rata voziden 1970 augotišes. Sid' sigä ottihe marjad.

Pärad Šokšus oli mal, pöudoil, «Šoutjärven»-sovhozan fermoil, promkombinatas, lomkal, a sid' karjeras. Nügüd' päelo kehub Kvarcitnii-küläs. Šokšus radab vaiše üks' lauk da škol. Lapsid todas školha avtobusal, Šokšus jäi vaiše kuz' openikad, toižed eläba Kvarcitnii-küläs.

Tetabad sündujad

• Iona Jašjärvelaine — Iona-Jašjärvelaižen monastirin augonpanii.
• Mark Pimenov (1799—1865) — kupec, mecenat, Petroskoi-lidnan pämez'.
• Jefim Pimenov (1828—1873) — kupec, mecenat, Petroskoi-lidnan pämez'.

Homaičendad