Petroskoin valdkundaline universitet

Petroskoin valdkundaline universitet
(Petroskoin universitet)
Enzne nimi	Karjalaiž-Suomalaine valdkundaline universitet Petroskoin valdkundaline universitet O. V. Kuusinenan nimel
Augonpanendan voz'	1940
Tip	universitet
Rektor	Voronin Anatolii Viktorovič
Rektor	Anatolii Viktorovič Voronin[d]
Üläopenikad	11231 (2014), 8824
Verazmaižed üläopenikad	444
Bakalavriat	23 ohjandust
Specialitet	56 ohjandust
Magistratur	17 ohjandust
Aspirantur	4 ohjandust
Tedodoktorad	119
Professorad	53
Opendajad	711
Olendsija	Venäma, Petroskoi, Karjalan Valdkund
Juridine adres	185910, Venäma, Karjalan Valdkund, Petroskoi, Leninan prospekt, 33
Sait	www.petrsu.ru
Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Petroskoin valdkundaline universitet, 2017

Petroskoin valdkundaline universitet (ven.: Петрозаво́дский госуда́рственный университе́т, Petroskoin universitet, vodhesai 1956 — Karjalaiž-Suomalaine valdkundaline universitet) — klassine universitet Petroskoi-lidnas Karjalas.

Om tehtud vodel 1940. Universitetas om 11 institutad, 67 kafedrad, 8 tedooppindinstitutad da tošt erištod. Vodel 2017 universitet tegihe opornijaks openduzorganizacijaks .

Universitetan tegemižen da kehitoitusen istorii

Universitetan augonpanend

24. sulakud vodel 1940 Kommunistižen partijan suimal Karjalaiž-Suomalaižen SSRan pämez' Gennadii Kuprijanov ičeze paginas homaiči, miše parembzoitta kul'turan da tedoelod röunas, pidab kingitada homaitust korktan opendusen kehitoitusehe. 2. kezakud vodel 1940 läksi eloho Kommunistižen partijan Keskuzkomitetan da Karjalaiž-Suomalaižen SSRan Rahvahaližiden komissaroiden nevondišton käsk "Karjalaiž-Suomalaižen valdkundaližen universitetan avaidamižes". Venäman pämehed tugeziba necidä pätandad, da SSRan Ühtižtusen Rahvahaližiden komissaroiden nevondištol 10. kezakud vodel 1940 oli pvahvištadud käsk № 1209 Karjalaiž-Suomalaižen valdkundaližen universitetan avaidamižes (Karjalan valdkundaližen pedagogižen institutan pohjal), kus oliži 4 tedokundad: istorik-filologine, fizik-matematine, biologine, geograf-gidrogeologine. Universitetan pätegend oli vaumita äi azjantundijoid rahavahaližen elomišton täht da kehitoitta tedooppindad.

Universitetan tegemine ei olend kebn' azj; pidi ühtel aigal pätta äi jügedoid küzundoid, pidi sauvda openduzpertid, tehta eländsijoid opendajiden da üläopenikoiden täht, ostta tarbhašt oborudovanijad, kerata tedokirjaštod, kirjutada radplanoid da metodižid ližaopenduzkirjoid. No kaik nenen küzundad oli pättud, sügüzeks vodeks 1940 radaškanzi 17 kafedrad, kus radoi 62 opendajad, siš lugus 5 tedodoktorad, professorad da 32 tedokandidatad, docentad. 2. sügüz'kud vodel 1940 enamb 700 üläopenikad kaikil voz'kursoil zavodihe opetas avaitud universitetas, 417 mest heišpäi openzihe ezmäižel voz'kursal. 7. sügüz'kud vodel 1940 oli universitetan praznikaline avaidamine.

Universitetan ezmäižeks rektoraks tegihe Tuure Lehen.

Ezmäižeks prorektoraks openduz- da tedoradon mödhe tehihe Konstantin Dmitrijevič Mitropol'skii.

Tedokundoiden dekanad oliba:

• M. G. Nikulin — istorik-filologine tedokund;
• А. А. Raikerus — fizik-matematine tedokund;
• E. D. Manevič — biologine tedokund;
• М. А. Toikka — geograf-gidrogeologine tedokund.

21. semendkud vodel 1941 oli vahvištadud Tedonevondišt, kuna mülüškanzi 25 ühtnikad. Nevondišt päti erazvuiččid küzundoid, miččed koskiba universitetan elod, se voi mugažo antta tedostepenid da nimid mugoižiden special'nostiden mödhe kut: teoretine fizik, ristitud da živatad, kazvmused, genetik, SSSRan istorii, fol'klor.

Universitet Suren Kodiman voinan aigan

Suomalaižen armijan sirdämine vozil 1941—1944. Röunad edel da jäl'ghe voinad vozil 1939−1940

Ezmäine openduzvoz' tuli lophu; üläopenikoil oli sessii, hö meletiba planoiš kezaks. No nene planad ei voinugoi tulda eloho: 22. kezakud vodel 1941 nel'l' časud homendest zavodihe Sur' Kodiman voin. Nacein sikš 28. kezakud Petroskoiš mäni universitetan miting, kus sen ühtnikad sanuiba, miše tahtoiba vastustada vihanikoile da antta ičeze väged, miše vägestada niid. Voinan ezmäižil kuil üläopenikad, opendajad da radnikad läksiba frontale; heiden keskes oli universitetan rektor Tuure Lehen. Kaikes läksi 328 mest. Ičeze panendan vihanikoid vasthapäi üläopenikad da opendajad tegiba ei vaiše frontal, no tilas-ki, hö radoiba zavodoil, tegiba sauvotusid varjoičendan täht.

Kezan lopus vodel 1941 front sirdihe Petroskoin lidnannoks (1. redukud vodel 1941 Petroskoi oli kogonalaze suomalaižen armijan valdas). Valdmehišt päti evakoita universitetad. Sen elomišton znamasine pala oli vedätud Siktivkar-lidnaha Komin Valdkundaha. Sigä universitet jätksi ičeze radod, oldes kinktoiš sidoiš Komin pedagogižen institutanke. Necil jügedal aigal Karjalaiž-suomalaižen valdkundaližen universitetan da pedagogižen institutan pämehen oli К. D. Mitropol'skii. Kahten openduzorganizacijan prorektoran oli pedagogižen institutan rektor G. P. Balin.

Kacmata voinan jügedaha aigaha ei seižutanus sijas tedo-oppindrad, hot' sen temoišnügüd' se oli omištadud Venäman tarbhaižile azjoile varjoičendan täht, Pohjoižregionan rahvahan elomišton kehitoitusele da varoiden löudamižele vointarbhuziden täht. Ozutesikš, tedomehed-geologad tegiba mankaivatusiden varoiden razvedkad Komin Valdkundas da Priuraljas, a kazvmusiden kafedr oppi kartohkad, kuverz' äi gradusad pakašt se voin pidäda, tabakoiden da saharsv'oklan akklimatizacijad pohjoižel.

Kezakus vodel 1944 Petroskoin-Svirin tulendoperacijan aigan suomalaižed oli ajatud Karjalan suvipolespäi. 28. kezakud necil-žo vodel sovetskijad voiskad tuliba Petroskoihe. Sügüzel jo kaik Karjalan territorii oli pästtud vihanikoišpäi.

Kezakus vodel 1944 Karjalaiž-Suomalaižen SSRan valdmehišton käsköl oli pättud pörtta universitetad tagaze Petroskoihe. 30. heinkud vodel 1944 opendajad kanzoidenke da üläopenikad pörzihe Siktivkaraspäi Petroskoihe. Voinan aigan universitetan pert', kaik jättud oborudovanije da kirjišt oli oli muretud. Universitetan radnikad da üläopenikad paniba äi väged sen täht, miše udessündutada kaik nece. Udessündutamižen processaha ühtni aktivižesti Karjalan valdmehišt. Pördnuded universitetha opendajad radaškanziba möst universitetas. Uz' voz' 1944 zavodihe 2. redukud, 242 üläopenikad zavodihe opetas. Kezal vodel 1945 universitet praznuiči ičeze vižvottušt jubilejad. Elokus vodel 1945 Petroskoin universitetan udeks rektoraks tegihe V. S. Čepurnov.

Universitet eli Suren Kodiman voinan jügedad aigad, ei azotanu ičeze radod, a vastkarin — oigenzi kaik ičeze väged vägestusen täht. Sen üläopenikad, opendajad da radnikad vojuiba da radoiba frontal da tilas. Om žal', miše ei kaik voinugoi nägištada necidä ozakahad Vägestusen päiväd. Suren kodiman voinan aigan koli da kadoi ilman tedoita 90 üläopenikad, opendajad da radnikad. 42 ristitun elo-ozas ei ole nimiččid tedoid. No, kacmata kaikihe jügedusihe, 65 üläopenikad lopi universitetan vozil 1942-1945, heiden keskes: üks' geograf, koume geologad, kuz' matematikad, 21 biologad, 34 istorikad da filologad.

Universitetan tegemine da kehitoituz vozil 1950—1960

Karjalan Valdkundan udessündutamižen aigan jäl'ghe voinad ei täudnu korktas opetud radnikoid. Sikš sijaližed valdmehed ühtes Sovetskijan Sojuzan korktan da keskopendusen ministerstvanke pätiba avaita universitetas mugoižid special'nostid, miččed om sidotud tegeližudenke, sauvomiženke da manradonke.

Vodel 1951 oli tehtud inžener-tehnine tedokund, sen dekanaks tuli V. S. Artamonov. Necil tedokundal vaumitihe mecinženeroid-tehnologoid, agronomoid da zooinženeroid. Semendkus vodel 1954 nece tedokund oli jagatud kahthe erižehe tedokundaks: mecinženerižeks, sen pämeheks tegihe dekan Aleksei Lukašin, da geologorazvedkan tedokundaks, sen pämeheks tegihe dekan V. S. Artamonov. Vodel 1956 году mecinženeran tedokundal oki avaitud ehterišt Änižen traktorzavodan radnikoiden täht.

Ühtel aigal Sovetskijan Sojuzan Geologijan ministerstv päti, miše ei pida vaumita geologoid-razvedčikoid Karjalaiž-suomalaižes universitetas, sikš vodel 1960 pästtihe jäl'gmäižed geologad universitetaspäi.

Vodel 1951 oli heittud fizik-matematine da biologine tedokundad. Niiden sijas oli tehtud jestestvenno-matematine tedokund, kus mäni eripoline openduz: matematine, biologine da manrad. Uhokus vodel 1954 nece tedokund oli jagatud kahthe tedokundaha: fizik-matematižehe, miččen pämez' oli dekan А. А. Raikerus da jestestvennii (vodel 1958 se oli udes nimitadud manradon tedokundaks), sen dekan oli М. P. Mironova.

8. redukuspäi vodelpäi 1956 lähtli eloho "Petroskoin universitet"-lehtez surel tiražal. Opendajad da üläopenikad taričiba materialad lehtesen täht. Vodelpäi 1996 lehtesel om ičeze lehtpol' universitetan saital.

Vodel 1957 oli tehtud uded sändod üläopenikoiden täht, niiden mödhe ezmässai putuiba universitetha nored mehed, ked jo radoiba kus-se ei vähemba mi kaks' vot da ned ristitud, ked mäniba jo armijad. Aigemba oli heittud maksmine openduses.

Vodel 1958 školan da elon vahvištoitusen zakonan mödhe, tedokundad märičiba ičeleze sijad praktikan täht.

Vajehtused koskiba mugažo istorik-filologišt tedokundad. Vozil 1957—1963 oli azotadud üläopenikoiden otand "suomen kel' da literatur"-special'nostile.

Vodel 1960 universitetas oli avaitud tervhuden tedokund. Kaikuččen voden ottihe opetas 150 mest päivurokoile da 50 mest ehtopendusele (vodelpäi 1961). Tedokundan pämehen oli piterilaižen tervhuz'školan ezitai Natalja Lihačova.

Tal'vkus vodel 1961 universitetas oli tehtud ezmäine Karjalan ASSRas tedo-lugendkeskuz, sen pohjal vodel 1991 oli tehtud Uziden tedotehnologijoiden regionaline keskuz

Üläopenik ehterištospäi ekzamenal

Vodel 1962 oli avaitud üleiž-tehnine tedokund, kuna mülüi nel'l' ohjandust: mehanine, sauvond-, energetine da tehnine. Tedokund vaumiči azjantundijoid päiv- da ehtopendusen mödhe läz 50 special'nostile koume vot, jäl'ghe necidä üläopenikoid oigetihe opetas universitetan toižile inženeroiden spacial'nostile da Venäman toižihe tehnižihe universitetoihe.

16. kezakud vodel 1964 KPSSan Keskuzkomitetan da Sovetskijan Sojuzan Ministroiden nevondišton käsköl universitetale anttihe Otto Kuusižen nimi. Petroskoiš Sovetskija-avoirdal seižub muštpacaz hänen muštoks.

Vodel 1968 sauvondspecial'nostin pohjal oli tehtud vöi üks' eriline tegeližuden da rahvahan sauvondan tedokund, miččen pämeheks tegihe professor Vladimir Kazin.

Neniden vajehtusiden taguiči universitet voi tehtas äipoližeks azjantedajiden pajaks, kazvoi lujas üläopenikoiden, professoroiden-opendajiden da universitetan radnikoiden lugumär. Ozutesikš, vodeks 1970 47 tedokundal radoi 483 opendajad, 30 heišpäi — tedodoktorad da professorad, 190 tedokandidatad da docentad, tedomehiden-opendajiden üleine lugumär tegihe 529.

Vozil 1950—1960 universitetas lujas aktivižesti mäni tedorad: muga, ozutesikš, istorik-filologižen tedokundan opendajad da üläopenikad aktivižesti ühtniba arheologižihe, fol'klor-an- da paginkeliden tedištuzmatkoihe, konz hö keraziba materialad Karjalan igähižiden rahvahiden istorijan da kul'turan mödhe. Istorikoiden radoiden abul oli avaitud äi uzid dokumentaližid lähtkid, miččed aigemba oli sauptud lugijoile. Kel'tedomehed tegiba suomi-venän da venä-suomen vajehnikad (om paindud vozil 1947, 1955, 1963). Universitetan tedomehed, kudambad ohjandaba jestestvenno-tehnižid erištoid, tegiba mugažo tärktoid tedištelusid da saiba konkretižid satusid, ozutesikš.

Necil-žo aigal kehitoitihe üläopenikoiden elo universitetan irdpolel. Vodel 1952 KASSRan arvostadud artist Jurii Sungurov tegi teatraližen studijan. Siš tegiba spektaklid A. Ostrovskijan, L. Ošaninan, A. Arbuzovan, B. Brehtan radoiden mödhe. Ühtes studijanke oli tehtud suomalaiž-dramatine sebr, sen pämeheks tegihe RSFSRan da KASSRan arvostadud artist Toivo Lankinen.

Voz' 1962 — Petroskoin universitetan akademižen horan sündundvoz', sen pämeheks tegihe Georgii Teracujans. Vodel 1964 oli tehtud turistine "Sampo"-klub, miččen pämeheks tegihe Jurii Lan'ov, kudamb kucui turistižehe romantikaha lujas äi üläopenikoid. Vodel 1966 oli tehtud internacionaližen sebruden "Globus"-klub, kus mäni äi azjtegoid üläopenikoiden täht. Völ aigemba zavodihe literatur-sädandrad. Sur' homaičuz oli anttud fizkul'turale, enamba kaiked sursiden sportale.

Voziš 1951—1970 universitet pästi läz 7 tuhad azjantundijad, kudambad oliba tarbhaižed ei vaiše Karjalas, no mugažo irdpolel.

Petroskoin universitet vozil 1970—80

Universitetan opendajiden da radnikoiden hüvän ühthižradon taguiči voziden 1970 augotišes Karjalaiž-Suomalaižel valdkundaližel universitetal oli sur' znamoičend Karjalas da Venäman öbokas.

Vodel 1973 oli pandud uz' rektor, istorijan tedodoktor Mihail Šumilov, oli tetab ičeze monografijoil Karjalan da Pohjoiž-Jevropan istorijan mödhe.

Vodel 1975 fizik-matematižel tedokundal avaižihe buhgalteran učotan uz' erišt. Karjalale pidiba hüväd ekonomistad. Ezmäižel pästusel vodel 1979 oli 52 ekonomistad. Vodel 1980 buhgalteran učotan erišton pohjal oli tehtud ekonomikan tedokund. Sihe mülüi koume tedokundad: politine ekonomik, buhgalteran učot da elomišton rad, erištoiden ekonomik. Ezmäižeks dekanaks tegihe Sergei Pol'akov, vodel 1982 hänen sijale tuli Anatolii Rusakov.

Üläopenikad-lekarid päzundekzamenoil Petroskoin universitetan sportzalas

Miše universitetha päzuiži enamb üläopenikoid, dekanatad da kafedrad vediba surt radod karjalas da susedrajonoiš. Pidetihe vaumišendkursad, kuna tuli läz 1800 mest. Tehtihe opendajiden vastused norištonke školoiš da predprijatijoil da erazvuiččed olimpiadad vanhembiden klassoiden openikoiden keskes. kaiken aigan pidetihe "Avaitud verajiden päiväd". Satuz' oli mugoine, miše konkurs päzundan aigan oli 2,3 mest ühtele sijale.

Kingitihe sur' homaituz opendajiden opendusen parembzoitusehe. Opendajile anttihe lebuaig, mi3e hö voižiba kirjutada lophusai kandidatradod da doktoran dissertacijad. Aspirantoiden lugu kaikuččen voden oli 40—50 mest.

Vozil 70 kingitihe enamba homaitust universitetan tehnižehe parembzoitusehe, oli tehtud kahesa honust kinofil'moiden ozutamižen täht, kaks' lingafonnijad radhonust. Oli udištadud tedomašinoiden klassad, eskai pandihe koumanden polven EVN-tedomašinad — ven.: ЕС-1022 da ЕС-1035.

Karjalaine universitet üks' ezmäižišpäi pästi eloho Sovetskijan Sojuzan openduzorganizacijoiden ministerstvan ven.: «АСУ-вуз»-kompleksprogramman, a miše universitet voiži rata paremba, se iče tegi da kirjuti ven.: «Абитуриент», ven.: «Контингент студентов», ven.: «Сессия», ven.: «Текущий контроль», ven.: «Общественно-политическая практика», ven.: «Выпускник», ven.: «Контроль исполнения решений», ven.: «Кадры сотрудников»-alasistemad.

Vozil 1970 —80 14,3 tuhad mest lopi universitetan.

Petroskoin universitet vozil 1980

Voziden 80 toižel polel oli sanutud korktan opendusen sisteman perestroikan terbhudes. Vodel 1987 Kommunistižen partijan keskuzkomitet da Sovetskijan Sojuzan Ministroiden nevondišt pästiba käsköd, miččiden mödhe universitetan opendamine oli parahim form norišton kazvatamižes.

Vodel 1986 üleižiden vajehtusiden aigan universitetas heittihe üleiž-tehnine tedokund. Istorik-filologine tedokund oli jagatud kahthe ripmatomaha tedokundaha — filologižehe da istorižehe. Fizik-matematine tedokund mugažo oli jagatud fizižehe da matematikan tedokundaha.

Universitetan pämehišt kaiken aigan oli sidä mel't, miše opendusen sistemad pidab kaiken aigan parembzoitta, sikš voziden 80 toižel polel tedokundoil oli kactud, vajehtadud da ližatud openduz- da radplanad. Ezmäižele sijale tuli materialan aktivine da sädandopendamine. Enamba aigad anttihe sen täht, miže ristiti voiži opeta materialad iče.

Lopmatoman opendusen kehitoituzprogramman aigan vodel 1987 oli tehtuderištoidenkeskeižed kursad Karjalan rahvahaližen elomjišton radnikoiden kvalifikacijan korgenzoitusen täht.

Voziden 80 toižel polel levitoitihe ühthižrad verazmaižiden universitetoiden keskes. Oli tehtud hüväd sidod universitetoidenke mugoižiš lidnoiš kut Oulu da Kuopio (Suomi), Umeo (Švecii), Dulut (Amerik). Verazmaižiden da Petroskoin universitetoiden keskes vajehtihe opendajil, üläopenikoil. pidetihe ühthižed tedooppindad.

Vodel 1988 zavodihe universitetan pertiden uden kompleksan sauvomine Petroskoi-lidnan Drevl'anka-rajonas.

Necil aigal matematikan, fizikan, tervhuden da biologijan tedokundoil oli tehtud üläopenikoiden dekanatad, miččed holduiba openduzrahan, üläopenikoiden aigan mänetamižen küzundoiš jäl'ghe urokoid.

Petroskoin universitet vozil 1990

Uhokus vodel 1991 universitetan rektoraks valitihe Viktor Vasiljev. Necil aigal universitetale ei täudund rahoid. RSFSRan Prezidentan B. Jel'cinan käsk № 1 11. heinkud vodel 1991 "Ezmäižes abus opendusen kehitoitusen täht RSFSRas" da Venäman zakon "Openduses" 10. heinkud vodel 1992 ei radnugoi.

Vodel 1991 universitetan pämehišt tegi komissijan, mitte oppi universitetan istorijad da meleti universitetan udes nimes. Jäl'ghe pit'kid oppindoid da paginoid komissii päti, miše pidab heitta O. V. Kuusižen nimed universitetan nimespäi.

Konz Karjala sai uden statusan, Petroskoin universitet Karjalan valdmehen tugel sai enamba oiktusid da mahtoid, se voi kebnäs valita, kut edemba kehitoittas. Sünduiba uded tedokundad da kafedrad, avaižihe uded special'nostid da specializacijad.

Vaumičend "jurisprudencii"-special'nostin mödhe zavodihe openduzvozil 1990—1991. Istoriližel tedokundal oli tehtud oiktuzvedämižen kafedr, a jo vodel 1991 avaižihe juridine erišt. Keväz'kus vodel 1994 juridižen erišton pohjal oli eriži tehtud juridine tedokund, kus oli koume kafedrad: üleižed oiktused, erištoiden oiktusiden sidod da rahvahidenkeskeine oiktuz. Necil aigal oli sauptud oiktuzvedämižen kafedr. Juridižen tedokundan ezmäižeks dekanaks tegihe R. N. Dusajev. Vodel 1990 universitetan tedokommunizman kafedr oli vajehtadud politologijan da sociologijan kafedraks, mitte vodel 1997 mülüškanzi juridižehe tedokundaha, a vodel 2000 sihe mülüškanzi gumanitarižiden tedokundoiden verhiden keliden kafedr. Vodel 2000 tedokundal tehtihe rahvahidenkeskeižiden kosketusiden kafedr.

Sügüz'kus vodel 1991 oli tehtud Petroskoin valdkundaližen universitetan paindišt aigemba tehtud pohjal, mitte oli pandud vodel 1966 году.

Vodel 1992 istorijan tedokundal avaitihe uz' specializacii, sen nimi oli "Skandinavižiden valdkundoiden da Suomen man istorii", a vodel 1996 — "azjbumagoiden vedämine da arhivad". Vodel 1992 ekonomikan tedokundal tehtihe uz' kafedr — ekonomižen teorijan da menedžmentan kafedr.

Vodel 1993 filologižes tedokundaspäi oli erigoittud uz' baltianmeren-suomalaižen filologijan da kul'turan tedokund, mitte ühtenzoiti kaks' kafedrad: suomen kelen da literaturan (pämez' — docent Т. I. Staršova) da karjalan da vepsän keliden (professor P. М. Zaikov). Vodel 1999 skandinavižiden keliden kafedr läksi tedokundaspäi da tegihe universitetan üleižeks kafedraks.

Vodel 1997 fizikan tedokundalpäi läksiba ezmäižed üläopenikad "tedoiden tegemižen da ohjandusen avtomatiziruitud sistemad"-special'nostin mödhe da avaitud "geofizik"-special'nost'. Geofizikan kafedr oli avaitud vodel 1998 (docent G. B. Stefanovič). Vodel 2000 zavottihe kerata üläopenikoid "tedo-lugendtehnik da tehnologijad"-special'nostile. Vodel 1999 fizikan tedokund oli udes nimitadud fizik-tehnižeks tedokundaks, a bilogijan tedokund — ekologo-biologižeks tedokundaks. Necil-žo vodel oli avaitud "tedosistemad da tehnologijad"-special'nost' matematikan tedokundal.

Universitetan struktur levitoitihe filialoiden tegemižen da onlain-oendusen abul. Oli avaitud filialad Apatitoiš, Sortavalas, Belomorskas, Kostomukšas, openduzkeskused Segežas da Kondopogas. Avtodorog-, raudte-, mecteh-, sauvond- da mašinsauvondtehnikumoiden da jogiučiliščan pästnikad voiba nügüd' jatkta opendust universitetas lühenzoittud programmoiden mödhe. Korktan opendusen radnikad voiba parembzoitta kvalifikacijad tedokundoil universitetas da Karjalan valdmehišton ohjandusen, ekonomikan da oiktusen regionaližes institutas. Universitetha mülüškanzi Pohjoižen kala-elomišton tedo-oppind institut.

Vodel 1997 Petroskoin universitet tariči tehta Barencan Jevro-Arktižen regionan rektoroiden nevondišton. Necidä idejad tugeziba universitetoiden rektorad Venäman Jevropalaižespäi Pohjoižespäi, mugažo Suomespäi, Švecijaspäi, Norvegijaspäi da Amerikaspäi. Universitetoiden keskes zavodihe opendajiden, üläopenikoiden da aspirantoiden vajehtamine, ühthižiden tedo-oppindradoiden tegemine. 12. sügüz'kud vodel 2000 mäni deklaracijan allekirjutamine Pohjoiž-Jevropalaižen avaitud universitetan tegendan polhe Petroskoin universitetan pohjal. Necen konsorciuman tegijoiden keskes om 20 organizacijad — Petroskoin universitet, Karjalan valdmehišt, toižed universitetad, akademižed institutad da kommercižed organizacijad Venämalpäi, Suomespäi, Norvegijaspäi, Jugoslavijaspäi, Amerikaspäi, "Avaitud kund"-institut, Norvegijan Barencan sekretariat, Švecijan kul'turfond Suomes. Pohjoiž-Jevropalaižen avaitud universitetan rad om oigetud programmoiden da projektoiden tegemižehe regionaližen da rahvahidenkeskeižen ühthižradon kehitoitusen mödhe Venäman da Pohjoiž-Jevropan valdkundoiden keskes.

Vozil 1990 tuliba uded metodad opendusehe. Äjad opendajad otiba radho uded opendusen formad, tedokundoil tehtihe üläopenikoiden sädandgruppad, konferencijad da seminarad, ottihe radho mul'timedialižed da audiovizualižed materialad, onlain-opendukirjad, Internet.

Universitetan tedokundad vedaškanziba tärktad radod — vastatas vanhembiden školoiden openikoidenke, starinoita universitetas. Vodel 1990 universitetan abul Petroskoiš oli avaitud Universitetan licei školan № 28 pohjal. Licejas oma eriližed fizik-tehnižed, ekonomikan, himii-biologijan da istorijan programmad. Enamb 90 % licejan pästnikad opendase universitetoiš. Školan № 10 pohjal om tehtud gumanitarine gimnazii da školan № 30 pohjal om tehtud tervhuz'-biologine gimnazii, universitetan gimnazii Kostomukša-lidnas. Vozil 1990 universitetan opendajad radaba mugažo Deržavinan licejas, Valdkundaližes školakademijas, Penes londusen akademijas, noren literaturan da biologijan tundijan školoiš.

Vozil 1990 kaikil tedokundoil kazvab tedodoktoroiden da tedokandidatoiden lugumär — opendajad polestiba 31 doktoran radod da 125 kandidatan dissertacijad. Tärktad tedosatused oli sadud venälaižen da verazmaižen literaturan, venän kelen, baltianmeren-suomalaižen da karjalaižen filologijan, üleižen da Kodiman istorijan, filosofijan da pedagogikan kafedral. Znamasižed tedosatused sadihe fizik-tehnižel da matematikan tedokundoil. Opendajad V. Sisun, G. Stefanovič, A. Fofanov polestiba doktoran dissertacijad. Matematikan tedokundale tuliba ičeze tedodoktorad: A. Ivanov, J. Morozov, J. Pavlov, J. Zaika, V. Starkov. Voziš 1996—2000 universitetan tedomehed paindiba 100 monografijad, 42 tedokirjutesiden kogomust, 5 tuh. kirjutest venälaižiš da verazmaižiš kulehtesiš.

Vodel 1991 oli tehtud Uziden tedotehnologijoiden regionaline keskuz. Keskusen pätegend — sirtta tedotehnologijoid Venäman Pohjoižregionoiden universitetoihe. Vodel 1994 valdkundaližen "Venän universitetad"-programman aigan oli tehtud federativižen RUNNet - tedo-oppindverkon palad. Neche ühtni mugažo Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz, Karjalan pedagogine akademii, Rahvahaline kirjišt da školad. 21. semendkud vodel 1997 Petroskoin universitetas mäni Internet keskusen avaidamine, nece om üks' 33 keskusespäi, mitte om tehtud venälaižen universitetan pohjal "Avaitud kund"-institutan tugel.

Petroskoin universitet XXI voz'sadal

Petroskoin universitetan päpert'

Üläopenikad universitetan päpertinno, 2001

XXI voz'sadal Petroskoin universitet om äipoline universitet klassižen opendusen sistemanke. Vodeks 2014 universitetas opendase 11 231 üläopenikad, radab enamba 1000 tedomest-opendajad, 55 % heišpäi om tedokandidatan stepen' da 13,84 % — tedodoktoran stepen'.

Vodeks 2017 universitetas om 11 openduzinstitutad:

• biologijan, ekologijan da agrotehnologijoiden institut;
• verhiden keliden institut;
• matematikan da tedotehnologijoidn institut;
• istorijan, politižiden da socialižiden tedoiden institut;
• mec-, mägi- da sauvondtedoiden institut;
• pedagogikan da psihologijan institut;
• fizkul'turan, sportan da turizman institut;
• filologijan institut;
• ekonomikan da oiktusen institut;
• tervhuden institut;
• fizik-tehnine institut.

Universitetas radab 67 kafedrad.

Vodel 2016 Petroskoin universitetan Kol'skan filial om vajehtadud Murmanskan arktižeks valdkundaližeks universitetaks Apatitad-lidnas Murmanskan agjas.

Petroskoin universitetal om 40 oppind- da innovaciikeskust, biznes-inkubatorad, tehnoparkad, ičeze paindišt, kazvišttedoline puišt, "Onego"-ujumišt, tedokirjišt, kus om enamb mi million nel'l'sadad kirjad. Iče universitet radab kahesas pertiš, miččed sijadasoiš lidnan erazvuiččiš paloiš.

Vodes 2016 Petroskoin universitet tuli 30 sijale Universitetoiden rahvahaližes reitingas. Vodel 2016 Petroskoin universitet sai 257 sijan 516 mirun universitetaspäi "vihandas" reitingas kaikiden ekologižiden universitetoiden keskes. Neciš reitingas om vaiše kahesa venälašt universitetad. Vodel 2014 universitet tuli koumandele sijale Universitetoiden rahvahaližes reitingas, miččed tegiba "Interfaks" da "Eho Moskvi" "Internacionalizacii"-kategorijas. Vodel 2016 Petroskoin universitet sai 2. sijan universitetoiden reitingas, mittušt tegi fond.

Programmistad Petroskoin universitetaspäi tegihe Venäman čempionoikš programmirovanijan mödhe vodel 2009, heil oma mugažo bronzmedalid vozil 2007—2008 da hobedmedalid vodel 2010 mirun čempionatoiš programmirovanijan mödhe.

Petroskoin universitetal om 77 radajad rahvahidenkeskešt kožmust 23 valdkundanke, kuna mülüba Suomi, Švecii, Norvegii, Francii, Germanii, Portugalii, Velikobritanii, Amerik, Kanada, Bel'gii, Koreja, baltianmeren valdkundad da toižed.

Universitetal oma rahvahidenkeskeižed erištod:

• Petroskoin universitetan keskuz — Metso;
• Nokian keskuz — Petroskoin universitet;
• Petroskoin universitetan keskuz — Ponsse;
• Rahvahidenkeskeižiden programmoiden institut;
• Jevroühtištusen keskuz Venäman barencan regionas;
• Rahvahidenkeskeine kezauniversitet;
• Rahvahidenkeskeine programmistoiden vaumičendkeskuz.

Universitet vedäb ühthižradod rahvahidenkeskeižiden organizacijoidenke:

• JUNESKO;
• Arktikan universitet;
• Finnish-Russian University Cooperation in Telecommunication (FRUCT);
• Barents Peace Education Network;
• National Board of Education in Finland;
• International Association of Finno-Ugric universities;
• Joint Working Group on Education and Research of the Barents Euro-Arctic Region.

Kaikuččen voden universitet vastab läz 200 verazmašt üläopenikad, läz 250 üläopenikad da opendajad Petroskoin universitetaspäi opendasoiš da verhiš maiš.

Petroskoin universitet tugedan üläopenikoid da andab heile mugoižid mahtištoid: tervhuden kaičendad, rahaabud, tervhuden parembzoitamišt Petroskoin universitetan profilaktorijas, kezalebud Mustal merel, lebud sanatorijoiš Karjalas, lebud "Urozero" - openduz-tervhuz'keskuses da "Šotozero" — sport-tervhuz'lageriš.

Udištused (2010—2013)

Vodhesai 2010 Pertoskoin universitetha mülüi nel'l' filialad: Kol'skan, Priladogan, Belomorskan, Kostomukšan filial. Vodel 2010 universitetan tedonevondišt päti saupta Kostomukšan filialan.

Vodel 2012 jäl'ghe federaližiden openduzorganizacijoiden radon monitoringad Petroskoin universitetan kaikiš filialoišpäi kaikid effektivižemb filial oli kol'skan filial, mitte sijadase Apatitad-lidnoiš Murmanskan agjas. Sügüz'kus vodel 2012 Petroskoin universitetan pämehišton tahton mödhe oli sauptud Priladogan filial Sortavala-lidnas.

Uhokus vodel 2013 jäl'ghe sidä, konz Karjalan valdkundaline pedagogine akademii oli nimitadud effektivitomaks, Karjalan openduzministerstvas oli allekirjutadud käsk Petroskoin universitetan da pedagogižen institutan ühtenzoituses. Kahten openduzorganizacijan ühtenzoitusen aigan enččen akademijan pohjal om tehtud Petroskoin universitetan koume institutad: psiholog-pedagogine, fizkul'turan, sportan da turizman institut, mugažo verhiden keliden institut, Karjalan valdkundaližen pedagogižen akademijan loptedokundad mülüškanziba Petroskoin universitetan kafedroihe.

Voded 2020 (2017 — nügüdehesai)

Vodel 2017 universitet sai opornijan openduzorganizacijan statusan.

2. keväz'kud vodel 2022 enamb kaht sadad Petroskoin universitetan üläopenikad, pästnikad da radnikad allekirjuti avaitud kirjeižen voinazjtegoid Ukrainal vasthapäi. Necil-žo ehtal Petroskoin universitetan pämehišt sanui, miše pol' allekirjutust oma värad, sikš ku keratas allekirjutused ilman pasportoita da allekirjutada päazjas universitetan enččiden voziden pästnikad. Sid' 6. da 7. keväz'kud Petroskoin universitetan rektor A. V. Voronin allekirjuti Venäman rektoroiden sebran da Karjalan openduzorganizacijoiden rektoroiden nevondišton da Professionaližiden openduzorganizacijoiden associacijan pakičused, kut om sanutud, miše hän mugažo tugedab voinazjtegoid Ukrainal.

Universitetan kampus

IT-park

Petroskoin universitetan Innovacionno-tehnologižes parkas oma erazvuiččed tedolaboratorijad. Park oli tehtud korktastehnologižen tavaran sirdämižen täht pohjoižmaiš da Venämal, pandes pohjaze ičeze radnikoiden tedo-opendusen da tedo-tehništ potencialad.

IT-parkan tehtud azjad tuliba eloho "Ilim"-gruppan, Arhangel'skan,Kondopogan, Segežan da toižiden Venäman suriden predprijatijoiden abul. Vodel 2010 Petroskoin universitetas om tehtud kaks' pen't innovacionnijad pilotpredprijatijad, miččiden nimed oma "Investbizneskonsalting" da "Opti-Soft". IT-parkan abul vodel 2010 om tehtud Üläopenikoiden biznes-inkubator, om tehtud mugažo Norišton tegopän keskuz.

Natalja Ruzanova ( Petroskoin universitetan tedotehnologijoiden regionaližen keskusen pämez') starinoičeb universitetan satusiš ülembaižele laudkundale (Venäman prezident Dmitrii Medvedev, Karjalan pämez' Sergei Katanandov), 2008

IT-parkan keskused:

• Petroskoin universitetan Avtomatozacijan sistemoiden Metso-keskuz (PMASC). Keskusen rad om siš, miše sirtta tedotehnologijoid da ohjandusen avtomatiziruitud sistemoid predprijatijoihe da tehnologižihe processoihe. Päazjas, Keskusen adivod — Venäman da verhiden maiden tegeližuden predprijatijad, programmoiden tegemižen firmad, möndpredprijatijad. Keskuz radab ühtes Metso-kompanijanke, tegeb programmoid "Metso Automation Inc." da "Metso Minerals Inc." pakičusiden mödhe. Paiči necidä Keskuses radab kaks' erištod: Predprojatijan avtomatiziruitud ohjandusen sistem, se tegeb programmoid tegeližuden predprijatijoiden täht da Tehnologižiden processoiden avtomatiziruitud ohjandusen sistem, se avtomatiziruib tehnologižiden processoiden ohjandusen sistemoid.
• Petroskoin universitetan informatizacijan keskuz. Oli tehtud vodel 1995 Uziden tedotehnologijoiden keskusen pohjal, mitte oli tehud nel'l' vot aigemba. Pegionaližen informatizacijan keskusen päidei oli pätta Venäman Pohjoižregionan tedoümbrusen kehitoitusen problemoid. Vodelpäi 2014 keskusen rad om sidotud onlain-opendusen tehnologijoidenke, Internet-lähtkiden tegemiženke opendusen, kul'turan da tedon kehitoitusen täht, geotedosistemoiden tegemiženke regionaližiden projektoiden täht, Petroskoin universitetan tedomašinoiden sisteman radonke da toižiden azjoidenke.

Programmistoiden sädandsebr

IT-parkan pertiš om Petroskoin universitetan programmistoiden sädandsebr, se om tetab ei vaiše Venämal, no sen irdpolel-ki. Sebr vaumičeb üläopenikoid da školan openikoid olimpiadoihe programmiruičemižen mödhe, hö eciba lahjakahid lapsid da sirdäba sportprogrammiruičendad. Kaks' kerdad vodes sebr tegeb rahvahidenkeskeižid üläopenikoiden keradusid programmiruičendan mödhe, kuna tuleba joukod kaikel Venämalpäi, mugažo läheližis da edahaižiš verhiš maišpäi. Kaik tegendad ühtnikoiden täht vaumičeba opendajad, trenerad. Sebr vedäb olimpiadad školan openikoiden da üläopenikoiden keskes. Tradicijan mödhe mugoižed vastused mäneba muga: jouk koumes mehespäi pätab 8—13 pätandad 5 časud tedomašinan abul. Kut om pättud tegendad, kodvdas avtomatižesti — serveral vaumitud testoiden abul.

Petroskoin universitetan joukod jo kahesa kerdad ozutiba ičtaze Mirun programmiruičendan čempionatal: vozil 2002, 2004, 2006, 2014 da 2017 medalid ei olend, vozil 2007 da 2008 saiba bronzmedalid, vodel 2010 Kitajas — hobedad medalid.

Sport-tervhuden parembzoitusen lebusijad

Šotozero

Vodel 1961 Präžan rajonas Šotozero-järven randal oli tehtud sport-tervhuz'lager' üläopenikoiden da opendajiden kul'turlebun pidämižen täht, sporturokoiden tegemižen täht, kezaškoloiden, seminaroiden da openduzpraktikoiden tegemižen täht. Lager' radab kezal, se voib otta 70 mest smenas.

Petroskoin universitetan üläopenikad kalatusel Šotozeras

Vodhesai 1963 lageriš pidetihe motociklistoiden openduz da tehtihe agitmotoajelused susedeländtahoižihesai koncertoidenke I. Nikoškovan ohjandusel: Sämjärv, Krošnojärv da toižed.

Vodelpäi 2008 lageriš opendasoiš Petroskoin universitetan Üläopenikoiden profkoman "Adapter"-projektan ühtnikad-üläopenikad: tehtas komandad, konfliktad, pidetas paginurokad, mugažo vastused regionaližiden da municipaližiden valdmehidenke, universitetan pämehištonke. Projekt om oigetud abutada ezmäižen voz'kursan üläopenikoile kebnemba ühtneda universitetan eloho.

Vodelpäi 2011 Šotozeras pidetas kaikuččen voden tegopän da biznesan kezaškol universitetan üläopenikoiden biznes-inkubatoran pohjal, mugažo tedokundoiden da institutoiden forumad, Petroskoin universitetan Akademižen horan ajelused, Programmistoiden südandsebran ühtnikoiden keradused V. А. Kuznecovan ohjandusel. Paiči planiruitud smenoid lager' keradab sport-patriotižed sebrad kaikel Venämalpüi vodelpäi 2014, enamb 100 sportliderad.

Lagerin pämez' vodelpäi 2000 om fizkul'turan kafedran vanhemb opendai Gennadii Krikunov.

Gerbarii da Botanikpuišt

Petroskoin universitetan gerbarii

Petroskoin universitetan gerbarii om tehtud vodel 1940, siloi, konz oli tehtud universitet, siš om Venäman Öbokan suremb kollekcii. Petroskoin universitetan gerbarii mülüb Rahvahidenkeskeižehe mirun gerbarijoiden lugetišehe PZV-indeksanke.

Venälaižed tetabad XIX da XX voz'sadoiden botanikad F. I. Rupreht, I. P. Borodin, J. D. Cinzerling, V. L. komarov, М. L. Ramenskaja da toižed paniba ičeze panendan kollekcijan tegemižehe. Vodeks 2017 Petroskoin universitetan gerbarijan kollekcijan fondas oli 76050 ozutest, kus oma kazvmusiden, samlon, suriden šol'l'oiden, karbehiden da rgiboiden gerbarijad.

Petroskoin universitetan gerbarii om Karjalan Rusttan kirjan pohj.

Petroskoin universitetan botanikpuišt

Petroskoin universitetan botanikpuišt oli tehtud vodel 1951 kut openduz-abuorganizacii Solomennojen mecpilindzavodan pohjal. Puišt om läheli pohjoižröunad, kus kazvaba äjad kazvmused. Tägä tehtas tundištoituzmatkad, tedo-oppindad, mugažo openduz da radpraktikad üläopenikoiden täht.

Ezmässai puišton pind oli 14 gektarad. Mihail Ivanov ohjanzi radod puišton tegemižes. Hänen abul oli tehtud tarbhaižed olod agronomižen da biologižen special'nostin üläopenikoiden praktikan tegemižen täht, mugažo botanikan kafedran radnikoiden tedo-oppindradon täht (А. S. Lantratova, J. А. Ovčinnikova) da kazvmusiden kazvatamižen täht (М. М. Izergina, I. L. Nikiforova, V. I. Sokolova, А. V. Štan'ko).

Vodel 1953, konz minä vaiše zavodin ičeze radod Botanikpuištos, miše tehta ezmäižid opitoid pihtan da listvennican suguiden tegemižen mödhe ("čud-pu", Suren Petran melen mödhe), mö lüksin oppindmatkaha Pohjoiž-Priladožjaha da Valaamaha. Mö saim äi materialad ištutandan täht, päazjas Sortavalan pitomnikaspäi. Om žal', miše enamba sidä ei ole: jäl'ghe pämehen, lahjakahan entuziastan Nikolai Aleksejevič Juganan surmad pitomnik vargastet'he, a territorijad sauvdihe…

— Антонина Степановна Лантратова

Petroskoin universitetan botanikpuišton keskuzpala kezal (kezaku)

Vodelpäi 1960 vodhesai 1993 pämehen oli Pavel Vasiljevič Krupišev. Hän tegi puišton territorijad surembaks 60-voziden keskuseks, se tegihe 140 gektarad, nece abuti surenzoitta da tehta uded botanikkollekcijad. Puišton territorii oli jagatud videhe palaha: koume palad (pud, ploduiden da marjoiden kul'turad, heiniden flor) oli tehtud katusen al, a kaičuztaho eläbiden kazvmusidenke da regul'arižen planiruičendan sad oli erigoittud avaitud palas.

Vodel 1976 dendrarijas oli 300 puiden da kazvmusiden sugud, 116 jabloniden sugud, 26 sugud čigičašt da severdad-žo sugud sestrikašt, 16 — križovnikad, 19 — babarmod, 7 — višn'ad, 190 sugud gladiolusad da 80 sugud t'ul'panad; harvinaižen Fennoskandian da Karjalan floran kollekcii. Tehtud puištos kazvatuztarh kazvati Petroskoin eläjiden täht materialad ištutamižen täht. Botanikpuišton äjiden tegendoiden keskes oli ičeladuižen vihandan lidnan landšaftan tegemine.

Paiči botanižiden kollekcijoiden tegemišt da pidändad botanikpuištos biologižen, agrotehnižen da mecinženeran tedokundoiden üläopenikad oma openduz- da tegendpraktikal. Tägä hö saba ičeze tedoid da mahtoid mugoižiš alovehiš, kut botanik, dendrologii, genetik da selekcii, kazvmusiden fiziologii, änikoiden kazvatand, ploduiden kazvatand, kazvmusiden kaičend travitoitajišpäi da läžundoišpäi. Üläopenikad pidäba tägä praktikad kurstöiden da diplomtöiden täht. Botanikpuišt vedäb tedo-oppindoid ühtes botanikan da kazvmusiden fiziologijan kafedroidenke, neniden oppindoiden satused paindas erazvuiččiden konferencijoiden materialoiš.

Vodel 1993 botanikpuišton pämeheks tegihe biologijan tedokandidat Aleksei Anatoljevič Prohorov. Hänen radon tärktoiden sändoiden keskes oli sadun melentartuz' adivoiden täht, hüvüz' radnikoiden täht, endevanhan floran opendamine da kaičemine, hüvüz' lidnan täht, uziden tedotehnologijoiden levitoitamine. Vodel 1996 sadun kaičuztaho surenzoitihe 289 gektarahasai. Petroskoin universitetan Botanikpuišt om sija lebun da eläjiden tundištoituzmatkoiden da Petroskoin adivoiden täht.

Astronomii

Asterion observatorii — astronomine observatorii petroskoin valdkundaližes universitetas, mitte oli tehtud redukus vodel 2008 üläopenikoiden astronomižes sebras.

Petroskoin universitetan Šoutjärven kacundstancii — Petroskoin universitetan astronomine kacundstancii oli tehtud vodel 2009 läz Šoutjärv-küläd. Stancii radab päazjaskezal kezamatkoiden aigan elokus. Peniden planetoiden keskusen observatorijoiden kod oli anttud kacundstancijale sügüz'kus vodel 2010. Kaikes oli koume tedišteluzmatkad necile stancijale vozil 2009—2011.

Universitetan ohjandamine

Holenpidändan nevondišt

Nevondišton pämez' — Sergei Katanandov.

Tedomehiden nevondišt

Universitetan tedomehišt vodel 1965

Ken mülüb tedonevondištoho

Universitetan elon erazvuiččiden küzundoiden pätandan täht 21. semendkud vodel 1941 oli vahvištadud Tedonevondišt, kuna mülüb 25 mest. Voden 1941 nevondištol oli oiktuz' antta tedostepenid da tedonimed mugoižiden special'nostiden mödhe: teoretine fizik, ristitun da živatoiden fiziologii, kazvmusiden fiziologii, genetik, Sovetskijan Sojuzan istorii, fol'klor. Universitetan rad mäni ustavan mödhe, kus oli kirjutadud tedokundoiden da kafedroiden rol' kut opendusen da tedon päerištod.

Nügüd' Venäman zakonan mödhe Tedomehiden nevondištoho mülüba mugažo profkoman ezitajad.

Tedomehiden nevondišton rad

Vozil 1942—1944 Tedonevondišt andoi tedokandidatan stepenin 13 tedoradnikale, siš lugus opendajile I. I. Käiväräižele, А. N. Mal'avkinale, А. А. Raikerusule, V. N. Černovale.

Vozil 1951—1960 tedonevondištol 40 aspirantad polesti kandidatan dissertacijad, a vozil 1961—1970 — völ 183.

Vodel 1961 läksi eloho RSFSRan arvostadud tedoradnikan, ristitun da živatoiden fiziologijan kafedran pämehen, professoran Georgii Sorohtinan monografii, sen nimi oli ven.: «Атония нервного центра», se oli anttud Leninan premijan voden 1963 samižele

Voz' 1965 oli jüged universitetan tedomehiden täht. 46 kafedran da 5 abutedoorganizacijan radnikad meletiba, kut päta 27 küzundad, miččed ühtenzoitiba 200 temad.

Keväz'kus vodel 1988 levitadud tedomehiden nevondišt kundli rektoran professoran M. I. Šumilovan ühthevedod sen rados da märiči universitetan edeližen kehitoitusen programmad. Sulakus vodel 1988 udel ištundal kactihe küzund "Üläopenikoiden ičeze tehtud rados sauvond- da mecinženeran tedokundoil". Oli löutud problem — ül'openikoiden sur' kadond ezmäižil voz'kursoil. Voib olda süd oma (1) välläs školan vaumičendas, (2) vähäižes metodižes literaturas, (3) individualižes kosketuses ezmäižen voz'kursan üläopenikoidenke opendajiden polespäi. Ištundal oli taritud paremba rata norembiden voz'kursoiden üläopenikoidenke.

Tedomehiden nevondišt päti

Rektoroile, dekanoile, tedomehile jatkta radod da avaita vodel 1997 dissertacijan nevondištoid, miččed andaižiba tedokandidatan stapenid tervhuden, mecinženeran da ekonomikan tedokundoil. Biologižen tedokundan dekanatale pidab kacta küzundad dissertacijan nevondišton avaidamižes, miše antta biologijan tedodoktoran stepenid, a matematikan tedokundale — tehnikan tedodoktoran stepenid. Istoriližen tedokundan dekanatale pidab kacta küzundad tedokandidatan stapenin andamižes "üleine istorii"-special'nostin mödhe.

Rektoroile, tedomehile kirjutada vodel 1997 ühtes Karjalan tedokeskusenke da toižiden tedo-openduzopganizacijoidenke "Universitetan, akademijan da tedointegracijan regionaližen modelin" Petroskoin universitetan kehitoitusen programman mödhe, mitte oli tehtud vozil 1997—2000, da Venäman Openduzministerstvan kollegijan pätusen mödhe 11.12.96.

Petroskoin universitet, 28. uhokud vodel 1997.

Voziden 1990 augotišes matematikan da fizikan tedokundoil oli avatud bakalavriat da magistratur. Nece oli tozi oiged pätuz, nügüd' kaikutte üläopenik voib sada koume diplomad: bakalavr (nel'l' vot opendust), azjantundii (viž vot) da magistr (kuz' vot).

Tal'vkus vodel 1992 pagištihe "Universitetan social-ekonomižiš satusiš vodel 1992 da planoiš vodeks 1993." Oli sanutud jügedas ekonomikas universitetas, pauklahjan da üläopenikoiden aburahan möhäs maksmižen.

Vodes 1996 oli paindud 19 monografijad, 21 ližaopenduzkirjad, 233 kirjutest, 137 tezisad dokladoiš rahvahidenkeskeižil, 94 — venälaižil da Karjalan konferencijoil, 9 tedokogomust. Professoraks tegihe 2 mest, docentaks — 10. Universitet pidi 34 konferencijad da seminarad, siš lugus 11 — rahvahidenkeskešt da 23 — regionališt.

Voden 1997 augotišes Petroskoin universitetan aspiranturas openzihe 123 mest, märitadud aspiranturas — 26 mest. Vodel 1966 aspiranturha putui 50 mest, märitadud aspiranturha 3, pästihe 13 aspirantad, siš lugus 4 polesti dissertacijad.

Ištundal vodel 1998 prorektor N. S. Ruzanova sanui, miše universitetas om tehtud kaik, miše pästta tedodehnologijad opendushe.

Rektorad

• Tuure Val'demar Lehen (1940—1941) — universitetan ezmäine rektor;
• Konstantin Dmitrijevič Mitropol'skii (1941—1945);
• Viktor Sergejevič Čepurnov (1945—1948);
• Ivan Sem'onovič Jakovlev (1948—1957);
• Vladimir Vasiljevič Stefanihin (1957—1973);
• Mihail Iljič Šumilov (1973—1991);
• Viktor Nikolajevič Vasiljev (1991—2006);
• Anatolii Viktorovič Voronin (vodelpäi 2006).

Prezident

Prezident — Viktor Nikolajevič Vasiljev (2006—2017).

Institutad Petroskoin universitetas

Matematikan da tedotehnilogijoiden institut

Matematikan tedokund om korktoiden azjantundijoiden keskuz teoretižen da prikladnijan matematikan mödhe Karjalas. Tedokund om tehtud vodel 1940. Siloi se mülüi fizik-matematikan tedokundaha. Vodel 1986 matematikoiden tahton mödhe, kus pämehen oli professor Vladimir Iljič Černeckii, tedokund jagoihe kahthe palaha: matematikan da fizik-tehnikan tedokundoihe. Dekanan vozil 1986-1991 oli fizik-matematikan tedokandidat, docent Andrei Pečnikov. Vodelpäi 1991 dekanan oli matematižen analizan kafedran docent Vladimir Šestakov. Möhemba tedokundan pämehen oli verojatnostiden teorijan da tedoiden analizan kafedran docent Aleksei Varfolomejev.

Vaumita matematikoid zavodihe vodel 1931 Karjalan pedagogižes institutas. 1. kül'mkud vodel 1931 openzihe 48 üläopenikad. Üläopenikoid ottihe ilman päzundekzamenoita.

Suren Kodiman voinan aigan tedokundan radnikad А. Ipatov, А. Kazanskii, А. Kuzin, P. Panov läksiba frontale. Vozil 1942—1943 openzihe kuz' matematikad, siloi universitet oli evakoitud Siktivkaraha.

Tedokundal kaiken aigan mäneb tedorad, sen satused kävutadas tegeližudes, ozutadas tedokonferencijoil, kirjutadas kirjutesiš. Om aspirantur. Vodel 1995 om tehtud nevondišt kandidatoiden dissertacijoiden polestamižen mödhe. Vodeks 2000 om polestadud enamba kümnid dissertacijoid, siš lugus koume doktoran dissertacijad.

Verojatnostiden teorijan da tedoiden tarkištelendan kafedr

Koumanden voz'kursan üläopenikad polestaba kurstöd, voz' 2022

Om tehtud vodel 2008. Sen pämez' om professor, tehnikan tedodoktor Aleksandr Rogov. Radab 30 mest.

Informatikan da matematižen andmusen kafedr

Om tehtud vodel 1989. Sen pämez' om fizik-matematikan tedokandidat, docent Gennadii Sigovcev. Vodelpäi 2000 - docent, tehnikan tedokandidat Jurii Bogojavlenskii.

Matematižen tarkištelendan kafedr

Kodvib matematikan tedokundal docent Boris Širokov

Om tehtud vodel 1940. Il aigal sen pämez' oli docent Adam Raikerus. Ezmäižed üläopenikad pästtihe Siktivkaras. Kafedran pämez' professor Viktor Starkov.

Kafedral vaumitihe matematikan opendajid Karjalan školoihe. Vodel 1960 oli tehtud universitetan lugukeskuz, kus pämez' oli matematik P. Flotskii.

Vodel 1963 V. А. Slobodskaja vaumiči "Ülembaižen matematikan lühüd kurs"-openduzkirjan.

Vodel 1981 kafedral oli tehtud geometrii da topologii - special'nostid, sil radoiba Moskvan da Piterin universitetoiden aspiranturan pästnikd.

Vodelpäi 1993 lähteb eloho kaikuččen voden "Petroskoin universitetan radod"-tedokulehtez. Vodel 2011 sen uden nimi om "Tarkištelendan problemad".

Ladindmatematikan da kibernetikan kafedr

Oli tehtud vodel 1981 algebran da giometrijan kafedran pohjal. Sen pämeheks tegihe professor Vladimir Černeckii.

Vodel 1988 kafedral oli tehtud Kaikiden ühtištusiden konferencii kibernetikan mödhe. Vodelpäi 1983 radab aspirantur.

Vodel 1997 om tehtud tedo-pedagogine škol, sen ohjandai om professor Vladimir Černeckii.

Kafedral om tehtud Programmistoiden sädandsebr professoran Vladimir Kuznecovan ohjandusel. Tägä vaumitas üläopenikad da školan openikad matematižen modeliruičendan, optimizacijan, algoritmoiden teorijan mödhe.

Geometrijan da topologijan kafedr

Oli tehtud vodel 2001 rektoran Viktor Vasiljevan abul.

Teorijan da matematikan opendusen kafedr

Oli tehtud vodel 1979. Sen ezmäižen pämehen oli professor V. А. Tarasov.

Fizik-tehnine institut

Tedokund oli tehtud 27. keväz'kud vodel 1940. Siloi se mülüi fizik-matematižehe tedokundaha da oli nellän tedokundan keskes Karjalaiž-Suomalaižes valdkundaližes universitetas. Ezmäine dekan oli Adam Raikerus, hän radoi 20 vot. Vozil 1941—1942 fizik-matematižel tedokundal openzihe 11 mest. Kevädel vodel 1945 tedokundan pästnikoiden keskes oli 35 mest. Vodel 1951 tedokund heittihe, ühtenzoitihe sidä biologižen tedokundanke, koume edelišt vot tedokund oli jestestvenno-matematine.

Vozil 1960 tedomehed meletiba Sovetskijan Sojuzan rahvahaližen elomišton kehitoituses. Eksperimentaližen fizikan kafedral zavottihe opeta kut mureneb metall kävutamižen aigan da konz se vanhtub. Oppindradod zavodihe siloi, konz vodel 1951 Piterin universitetaspäi tuliba professor Dmitrii Gogoberidze da docent J. М. Kagan.

Jurii Kagan zavodi aktivižesti rata optikan erištos, sen nimi oli gazan elektronik. Hän oppi plazmad da fizižed processad plazmas. Kagan radoi universitetan laboratorijas. Ühtes toižiden radnikoidenke hän tegi metod, kut erigoitta elektronoid piguziden mödhe. Hän kucui abuhu Vladimir Perel'ad.

Vodel 1950 V. Perel' lopi fizikan tedokundan Piterin valdkundaližes universitetas da oli oigetud radole Petroskoihe školha. Perel' radaškanzi universitetas vodelpäi 1953. Petroskoin universitetas hän polesti kandidatan dissertacijadplazman fizikan mödhe. Ühtes Kagananke hö tegiba teorijad, kut erigoitta elektromagnitižid pöudoid plazmas. Sadud tedod oli paindud fizikan kulehtesiš vozil 1953—1957.

Kezakus vodel 1953 koli Dmitrii Gogoberidze, kudamban tahton mödhe oli avaitud "rentgenometallofizik". Sündui küzund necen specializacijan kaičemižes. Tedokundan dekan А. А. Raikerus da rektor I. S. Jakovlev pätiba kaita sidä. Specializacijan kehitoituses holduškanzi Jurii Terminasov, kudamb tegihe eksperementaližen fizikan kafedran da tedokundan pämeheks.

Vodel 1958 openduzprogramm vajehtihe, vajehtihe openduzplanad-ki. Ezmäižel voz'kursal oli uz' openduzplan kogonalaz. Videnden voz'kursan üläopenikad redukuhusai oliba praktikal zavodoil Leningradas, Tulas, Petroskoiš. Hö ližaks opetihe kinematografijad, oliba praktikal školpajiš da tundištoitihe mectegeližuden tehnikanke. Nelländen voz'kursan üläopenikad jagoihe kahthe gruppaha. Toižes oliba ned, ked jäl'ghe opendust planiruiči mända radole školoihe, toižes — ned, ked tahtoiba mända radole zavodoile. Molembiš gruppoiš üläopenikoil om praktik, mitte jatktase 12 nedalid.

Vozil 1970 zavodihe optimizacii universitetan openduzrados. Tedokundoiden dekanoikš tegihe docentad Aleksandr Kuznecov, Klara Ioileva, G. А. Bugnina. Vodel 1977 üläopenikoiden täht oli tehtud laboratorijad fizikan mödhe. Niiš oli kaik tarbhaine eksperimentaline tehnik.

Vodel 1986 fizik-matematine tedokund oli jagetud kahthe — matematižehe da fizikan tedokundaha. Dekanaks tegihe V. A. Gurtov. Vodel 1988 tedokundale ottihe ezmäižid üläopenikoid "fizikan elektronik"-special'nostile.

Vodel 1991 tedokundan dekanaks tegihe Valerii Sisun.

Vodel 1999 fizikan tedokund sai uden nimen da tegihe fizik-tehnižeks. Sihe mülüškanzi viž kafedrad:

• üleižen fizikan kafedr, pämez' — docent А. I. Nazarov;
• kovan ainehen fizikan kafedr, pämez' — professor V. А. Gurtov;
• elektronižiden da ionižiden ladehiden kafedr, pämez' — V. I. Sisun;
• tedo-lugendan sistemoiden da fizikan elektronikan kafedr, pämez' — professor А. D. Hahajev;
• geofizikan kafedr, pämez' — docent G. B. Stefanovič.

Siloi tedokundal radoi 55 opendajad, kudambiden keskes oli 5 tedodoktorad da 36 tedokandidatad, openzihe 500 üläopenikad.

Tedokund vaumičeškanzi üläopenikoid uzile spacial'nostile. Vodel 1997 ezmäižed pästnikad saiba "avtomatiziruitud tedotegemižen da ohjandamižen sistemad"-special'nostin, ottihe üläopenikoid "geofizik"-spacial'nostile. Vodel 2000 avaižihe "tedo-lugendan tehnik da tehnologii"-spacial'nost'.

10. keväz'kud vodel 2011 oli valitud tedokundan uz' dekan Dmitrii Balašov.

Vodeks 2015 tedokundaha mülüba:

• üleižen fizikan kafedr;
• kovan ainehen fizikan kafedr;
• elektronikan da elektroenergetikan kafedr;
• tedo-lugendan sistemoiden da fizikan elektronikan kafedr;
• predprijatijoiden energijan andamižen da kaičemižen kafedr.

Biologijan, ekologijan da agrotehnologijoiden institut

Üläopenikad vaumičeba ainehed

Kafedrad:

• Üleižen himijan kafedr;
• Botanikan da kazvmusiden fiziologijan kafedr;
• Zootehnijan, kalapidändan, agronomijan da manholen kafedr;
• Zoologijan da ekologijan kafedr.

Agrotehnižen tedokundan istorii

Vozil 1950 Karjalan Valdkundale tarbiž oli korktas opetud manradon azjantindijad. Sikš vodel 1951 universitetas opetet'he agronomoikš da zooinženeroikš. Openduzsijoikš tegihe "Končezerskii"-sovhoz, Karjalan valdkundaline manradon stancii, Končezeran agrobiologine stancii da Petroskoin universitetan botanikpuišt.

Tedokundan ezmäižeks dekanaks tegihe docent Matvei Toika. Vozil 1961—1973 tedokundan pämehen oli docent Serafim Krašeninnikov. Vozil 1973—1985 tedokundan pämehen oli docent Lüdvig Novickii.

Vodelpäi 1985 agrotehnižen tedokundan dekanaks tegihe docent, manradoiden tedokandidat Nikita Oniščenko.

Agronomijan, mantegemižen da kadastroiden kafedr

Kafedr oli tehtud vodel 1971. Kafedran tegemižes holdui manradoiden tedokandidat, docent Milica Izergina. Nügüd' kafedran pämez' om professor, manradoiden tedodoktor Lübov' Jevstratova.

Zootenijan, kalapidämižen da tavaroiden vedämižen kafedr

Kafedr om tehtud vodel 1953. Kafedran tegemižes holdui manradoiden tedodoktor, professor Jekaterina Karmanova.

Manradon tegeližuden mehanizacijan kafedr

Kafedr om tehtud manradon tegeližuden mehanizacijan da elektrifikacijan kafedran pohjal, mitte oli avaitud vodel 1954. Pitkän aigan kafedran pämez' oli Lüdvig Novickii. Nügüd' kafedran pämez' om docent, tehnižiden tedoiden kandidat Leonid Čern'ajev.

Ekolog-biologižen tedokundan istorii

Tedokund oli tehtud vodel 1940 Karjalaižen pedagogižen institutan jestestvoznanijan tedokundan pohjal da sen nimi oli "biologine" tedokund. Vodel 1951 tedokund oli ühtenzoittud fizik-matematižen tedokundanke, sikš nece tedokund sai uden nimen da tegihe jestestvenno-matematižeks. Vodel 1954 biologijan erišt oli anttud manradon tedokundale. Üläopenikad tuliba samha "biologii"-special'nostid vaiše vodel 1958. Biologine tedokund oli udessündutadud vodel 1967. Tedokundan pämehen oli KASSRan arvostadud tedoradnik Maria Mironova.

Tedokundal opetihe Karjalan da Jevropalaižen Pohjoižen florad da faunad, arvostet'he da endustet'he ümbrištod, fizik-himikan, ekstremaližiden faktoroiden painastust eläbihe olijoihe, opetihe ekologijad. Tedokundal radaba Končezeron biologine stancii, Šoutjärven biologine stancii, Botanikpuišt, gerbarii, pohjoižen ekologižiden problemoiden laboratorii, funkcionaližen ekologijan laboratorii. Tedokundal oma bakalavriat da magistratur.

Üleižen himijan kafedr

Om tehtud vodel 1940. Sil aigal radoi nel'l' mest. Kafedran opendajad lugeba lekcijoid 10 tedokundal. Mäned oppindrad, lähteba eloho Maria Toikkan monografijad, miččiden nimi om "Mikroelementad Karjalas". Kafedran pämez' om himijan tedodoktor, professor Vladimir Vapirov.

Botanikan da kazvmusiden fiziologijan kafedr

Radab vodelpäi 1940. Ezmäks oli tehtud kaks' kafedrad: kazvmusiden fiziologijan kafedr da botanikan kafedr. Vodel 1948 botanikan kafedr oli udeks nimitadud kazvmusiden morfologijan da sistematikan kafedraks.

Zoologijan da ekologijan kafedr

Kafedr oli tehtud vodel 1940. Vodelpäi 1985 kafedran pämez' om professor, Venäman tedoakademijan ühtnik-korrespondent, Venäman londuseližiden tedoiden akademijan, biologižiden tedodoktor Ernest Ivanter.

Molekul'arižen biologijan, biologižen da organižen himijan kafedr

Kafedr oli tehtud vodel 1961 da vodhesai 1962 mülüi tervhuz'tedokundaha. Kafedr oppi "mikroelementoiden biologišt rolid ristitun da živatoiden hibjas". Vodel 1967 kafedr mülüškanzi biologižehe tedokundaha. Vodel 1986 molekul'arižen biologijan, biologižen da organižen himijan kafedran abul Karjalas oli tehtud klinižen immunologijan laboratorijan Valdkundaližes lapsiden bol'nicas. Vodel 1987 Sunskan pticefabrikas oli sauvdud ceh sötandbelkan tegemižen mödhe mikrobiologižen sintezan abul. Kafedran pämez', arvostadud tedoradnik, biologijan tedodiktor, professor, Venäman tedoakademijan ühtnik-korrespondent Nina Nemova.

Biologijan da opendusen metodikan kafedr

Kafedr oli tehtud vodel 1932. Kafedr vodhesai 2013 mülüi jestestvenno-geografižehe tedokundaha Karjalan valdkundaližehe pedagogižehe akademijaha. Kafedran pämez' om Venäman tedoakademijan ühtnik-korrespondent, professor, biologijan tedodoktor Aleksandr Titov.

Ekonomikan da oiktusen institut

Üläopenikad universitetan openduzpertinno № 2, ekonomikan tedokund, Güllingan randird, 17

1. vilukud vodel 2017 ekonomikan da juridine tedokundad ühtenzoitihe Petroskoin universitetan Ekonomikan da oiktusen institutha.

Ekonomikan tedokundan istorii

Ekonomikan kafedran radnikad, voz' 1983

Ezmäks ekonomistoiden vaumičend universitetas mäni erazvuiččiden kafedroiden abul. Miše korgenzoitta ekonomišt vaumičendad vodel 1967 oli tehtud erištoiden ekonimikoiden kafedr. Kafedran pämeheks tegihe Petroskoin universitetan rektor, docent V. V. Stefanihin. Vozil 1970 rahvahaližen elomišton täht pidi korktas opetud ekonomistad, sikš vodel 1975 oli avaitud buhgalteran učotan erišt. Vodel 1977 oli tehtud buhgalteran učotan, planiruičendan da statistikan kafedr, sen pämeheks tegihe А. G. Rusakov.

Vodel 1979 pästtihe 52 ezmäšt ekonomistad, vodel 1980 buhgalteran učotan erišt oli vajehtadud personaližeks ekonomikan tedokundaks. Siloi tedokundaha mülüi koume kafedrad: buhgalteran učotan da elomišton radon tarkištelusen kafedr, politižen ekonomikan kafedr da erištoiden ekonomikoiden kafedr. Ekonomikan tedokundan ezmäižeks dekanaks tegihe S. N. pol'akov, vodel 1982 tegihe А. G. Rusakov, sid' vodel 1988 — V. B. Akulov.

Vodel 1997 oli pästtud eloho sur' rahvahidenkeskeine TASIS-programm, sen nimi oli "Openduz menedžmentale Öbokas". Programm radoi openduzorganizacijoiš, siš lugus Petroskoiš. TASIS-projektan hüväd satused painastiba sihe, miše Petroskoin universitet kutKarjalan regionaline ohjandusen, ekonomikan da oiktusen institut, mitte mülüškanzi Petroskoin universitetha, vodelpäi 2017 tegihe Karjalan regionaližeks lopmatoman professioneližen opendusen institutaks vodel 1998 ühtni konkursaha sada oiktust mülütada Prezidentan programmaha da vaumita ohjandajid Venäman rahvahaližen elomišton täht, se üksjaine kaikiš Jevropalaižen Pohjoižen universitetoišpäi sai oiktust da iče radoi necen programman mödhe: "Menedžment", "Rahoiden menedžment" da "Marketing".

Buhgalteran učotan da elomišton radon tarkištelusen kafedr

Oli tehtud vodel 1980. Sen pämeheks tegihe docent А. G. Rusakov. Üläopenikad oliba praktikasl zavodoil da sauvondorganizacijoiš. Vodel 1987 kafedran pämeheks tegihe V. G. Šehin, kudamb aigemba radoi Sovetskijan Sojuzan Tedoakademijan Karjalan erišton ekonomikerištos.

Kafedr oli kinktoiš sidoiš Moskvan da Leningradan openduz- da tedoorganizacijoidenke, päazjas Piterin raha-ekonomižen institutanke N. A. Voznesenskijan nimel.

Ekonomižen teorijan da menedžmentan kafedr

Vodel 1991 ekonomine tedokund vaumičeškanzi üläopenikoid uden "tegeližuden ekonomik da ohjandamine"-special'nostin mödhe, se möhemba vajehtihe "menedžment"-special'nostihe. Vodes päliči oli pättud jagada politižen ekonomijan kafedrad, erigoitta sišpäi sen palan, mitte opendab ekonomišt teorijad ekonomižel tedokundal. Toine kafedr jäi politižen ekonomijan kafedraks.

Erištoiden ekonomikoiden kafedr

Oli tehtud vodel 1967. Kafedran pämeheks tegihe docent V. V. Stefanihin. Kafedr openzi ekonomikale manradon, ekonomikan da inženeroiden tedokundoil. Kafedran pätedooigendusen oli azjtegoiden ekonomine arvosteluz rahapidändan vähenzoitusen mödhe.

Vodel 1989 oli tehtud kafedran filial Sovetskijan Sojuzan Tedoakademijan Karjalaižen filialan ekonomikan erištos. Rahvahaližen opendusen da Tervhuz'kaičendan ministerstvad allekirjutiba kožmused azjantundijoiden oiktas vaimičendas.

Juridižen tedokundan istorii

Vodel 1990 valdkundan opetud juristoiden suren tarbhuden taguiči zavottihe üläopenikoiden vaumičend "jurisprudencii"-special'nostin mödhe, sen täht oli tehtud oiktuzvedämižen kafedr, mitte mülüškanzi istoriližehe tedokundaha, vodes päliči oli tehtud uz' juridine erišt, sen pämeheks tegihe juridižiden tedoiden kandidat, docent R. N. Dusajev. Abuhu tuliba Piterin universitetan radnikad.

Vodel 1994 juridine erišt oli vajehtadud eriližeks juridižeks tedokundaks. Siloi tedokundaha mülüškanzi koume kafedrad: üleižiden oiktusiden disciplinad, erištoiden oiktusiden kosketused da rahvahidenkeskeižed oiktused, oiktuzvedämižen kafedr oli sauptud. Juridižen tedokundan ezmäižeks dekanaks tegihe R. N. Dusajev.

Vodel 1996 oli pästtud ezmäižed juristad diplomoidenke.

Vodel 1997 juridižehe tedokundaha mülüškanzi üleižuniversitetan politologijan da sociologijan kafedr, vodel 2000 — gumanitarižiden tedokundoiden verhiden keliden kafedr. Vodel 2000 tedokundal oli tehtud mugažo rahvahidenkeskeižiden kosketusiden kafedr.

Vodel 1999 tedokundan dekanaks tegihe istorijan tedodoktor, docent S. N. Černov.

Konz oli tehtud uz' politižiden da socialižiden tedoiden tedokund, politologijan da sociologijan, mugažo rehvahidenkeskeižiden kosketusiden kafedrad sirdihe juridižes tedokundaspäi udele tedokundale.

Tedokund radab ühtes Vermontan oiktusen školanke (Amerik). Necen školan azjantundijoiden abul tedokundal oli tehtud "juridine klinik".

Buhgalteran učotan, elomišton radon terkištelendan da auditan kafedr

Kafedr oli tehtud vodel 1980 buhgalteran učotan, planiruičendan da statistikan kafedran pohjal. Kafedran pämeheks tegihe docent Anatolii Rusakov. Üläopenikad oliba praktikal tegeližuden predprijatijoil da sauvondorganizacijoiš.

Teoretižen ekonomikan da valdkundaližen da municipaližen ohjandusen kafedr

Kafedran pämez' om ekonomižiden tedoiden kandidat, docent Gennadii Gijenko.

Istorijan, politižiden da socialižiden tedoiden institut

Istorik-filologine tedokund (1940—1986)

III voz'kursan üläopenikad-istorikad ühtes opendajidenke

Vodel 1933 Karjalan valdkundaližes pedagogižes akademijas keradaškat'he rahvahaline istoriline erišt da kelen da literaturan erišt. 10. heinkud vodel 1940 oli pättud avaita necen akademijan pohjal Karjalaiž-Suomalaižen valdkundaližen universitetan, oli ottud opendusele 150 abiturijentad 1. voz'kursale 1940/41 openduzvodeks .

Vodel 1940 tedokundal oli koume kafedrad — istorijan, venön kelen da literaturan, kus radoi 17 opendajad. tedokundan tedanaks tegihe М. G. Nikulin. Kezal vodel 1941 hän oli oigetud politerištoho 71. ambunddevizijaha, a sid' Karjalan frontan politohjandusehe. Voinan vozil tedokundan dekanan oli docent Vasilii Bazanov.

Zavottud vodel 1941 voin azoti tedokundan radod. Äjad opendajad da üläopenikad läksiba frontale. Kodiman voinan frontoil koliba rohktad tedokundan opendajad А. I. Tolmačov, V. I. Hodotov, N. N. Popov, üläopenikad Т. А. Ananina, М. I. Antonkov, D. N. Anisimov, М. N. Kislov, S. D. Karpov, S. J. Krivoručko, S. P. Grinägin, J. I. Sahatarov, I. S. Bezrukov, К. P. Skvorcov, I. V. Šilin, А. V. Rozov, N. N. Dzeržinskii da toižed.

Ezmäižed voded jäl'ghe voinad oliba jügedad tedokundan täht. Urokad vedeltihe muretud honusiš. Ei täudund opendajid, ei olend openduzkirjoid. Nenil vozil tedokundal radoi tetab mirus kel'tedomez' Dmitrii Bubrih, professorad Aleksandr Br'usov, V. V. Mavrodin, D. P. Kallistov da А. I. Popov, docentad V. G. Bazanov da I. I. Käiväräinen, J. A. Balagurov, V. I. Mašezerskii, N. F. Slavin da A. Linevskii. Elo vähäižin parembzui. Istorik-filologine tedokund vaumičeškanzi azjantundijoid Karjalan rahvahaližen tedotelendan, tedon da kul'turan täht.

Vodel 1947 istorik-filologižel tedokundal oli tehtud "suomen kel' da literatur"-specializacii. Necil vodel dekanan sijale tuleb I. I. Käiväräinen. Ivan Ivanovič oli necil sijal 11 vot, lugi lekcijoid Uden aigan, Suomen man istorijan mödhe, erazvuiččed kursoid.

Istorik-filologižen tedokundan äjad pästnikad tegihe tetabikš tedomehikš, opendajikš, kul'turradnikoikš:

• I. S. Galkin, Eino Karhu, I. P. Lupanova, G. А. Pankrušev, R. V. Filippov, Mihail Šumilov tegihe tedodoktoroikš;
• J. К. Arjeva (Nikitina), G. N. Bogdanova, Т. G. Dol'a, А. S. Žerbin, V. J. Zlobina, N. А. Zolina, М. J. Krivonkina, Unelma Konkka, М. E. Kuusinen, N. А. Mal'avkina (Sokolova), А. А. Mantere, N. А. Mit'kin, К. А. Morozov, G. А. Nefedova, М. F. Pahomova, А. P. Razumova, А. А. Skvorcova (Špak), А. I. Smirnov, V. S. Suhanova, S. P. S'unev, R. F. Tarojeva (Nikol'skaja), V. N. Timofejeva, A. I. Hailov, А. G. Hurmevaara — tedokandidatoikš;
• V. S. Aleksina, А. P. Guseva, D. N. Muzal'ov saiba RSFSRan školan opendajan korktan arvnimen;
• М. F. Gotman, G. P. Kasatova (Belaja), J. I. Kikinova, V. V. Luzgin — Karjalan arvostadud školan opendai;
• К. А. Gusev — RSFSRan da KASSRan arvostadud kul'turradnikad.

16. kül'mkud vodel 1949 tegihe jüged elo filologižes eroštos istorik-filologižel tedokundal. "Literaturižes lehteses" oli paindud Karjalaiž-suomalaižen valdkundaližen universitetan docentan Vasilii Alatir'ovan kirjutez, miččen nimi venäks oli ven.: «На поводу у финских буржуазных ученых», kus sai kritikad professotan D. V. Bubrihan rad da kacundad. Poles vodes kaik ideologižed väritused oli heittud. Necil-žo aigal sai kritikad docent B. P. Ardentov. Kül'mkus vodel 1949 tedokundan nevondišt heiti händast universitetaspäi da opendai läksi Petroskoišpäi.

Vodel 1956 suomen kelen openduzčasuiden vähenzoitusen taguiči Karjalas vähenzui tarbhuz' neniš opendajiš. Üläopenikoid ei otnugoi "suomen kel' da literatur"-special'nostile. Azj vajehtihe vaiše vodel 1963, konz möst oli avaitud suomen kelen da literaturan erišt da mugoine kafedr-ki.

Istorik-filologine tedokund vaimiči korktas opetud opendajid rahvahaližen opendusen sisteman täht.

Ühtes openduz-metodižen radonke eläbzui professoroiden-opendajiden tedo-oppindrad. Tedokundan opendajad kinktas radoiba работниками Kelen, literaturan da istorian institutan, Karjalan rahvahaližen arhivan, KASSRan kodirandan muzejan radnikoidenke. Ühtes üläopenikoidenke ühtniba arheologižihe, fol'klor- da alapaginoiden tedištuzmatkoihe, keraziba materialoid karjalaižiden da vepsläižiden istorijan, materialižen da hengeližen kul'turan, fol'kloran mödhe, venän kelen alapaginoiden mödhe Zaonežjas da Karjalaižes Pomorjes.

Vodel 1950 runoilii Robert Roždestvenskii putui ezmäižele voz'kursale istorik-filologižele tedokundale. Necil aigal runoilii kirjutab ven.: «В пути»-runon.

Vodel 1958 tedokundan pämeheks tegihe А. L. Vituhnovskii. Hän oli aktivine mez', partijan sekretar' da ven.: «Знание»-sebran ühtnik .

Vodel 1971 Üläopenikoiden sauvondotr'ad radoi Naistenjärven pos'olkas Suojärven rajonas. Se sauvoi kahesa objektad meczavodal: kül'betin, kul'turelon cehan, kaks' sauvotust, alandused TMUn täht, katoiba jäškapan seinäd da laged fibrolital, tegiba kaks' betontahod kuivatuztahonno da betonalandust pachiden täht. Vodel 1981 sauvondotr'ad ühtni adivpertin lendamižehe Povenec-pos'olkas Medvežjegorskan rajonas. Paiči sauvondradoid otr'ad vedi kaks' ehtad, miččed oli omištadud Vasilii Šukšinale. Agitbrigad ozuti äjak-se koncertoid.

Istoriline tedokund (1986—2014)

Zavott'ud KPSSan keskuzkomitetan päsekretaril Mihail Gorbačoval vodel 1985 perestroik koski istorik-filologišt tedokundad. Vodel 1986 oli sanutud universitetoiden radon perestroikas da oli pättud jagata istorik-filologišt tedokundad kahthe tedokundaha — istoriližehe da filologižehe. Vodel 2000 istoriližehe tedokundaha mülüi koume kafedrad: Venäman istorijan edel revol'ucijad, kodiman istorijan da üleižen istorijan kafedrad, mugažo Suomen da Skandinavižiden valdkundoiden laboratorii da "Pohjoiž-Venäma"-oppindkeskuz.

Tedokundan radon aigan oli paindud äi surid monografijoid, openduzkirjoid, ližaopenduzkirjoid, sadoid kirjutest, siš lugus keskuz- da verhiš paindištoiš. Kaiken aigan lähteba eloho tedokirjutesiden "Jevropalaižen Pohjoižen istorijan küzundad" da "Politine istorii da istografii: antičnostišpäi nügüdehesai" kogomused. Istoriližel tedokundal radaba tedomehed, kudambad oma Suomen man istorijan, venä-suomalaižiden kosketusiden, mugažo Karjalan istorijan hüväd tundijad Venäman da Suomen man kosketusiden kontekstas.

Istorijan, politižiden da socialižiden tedoiden institut (2014 — nügüdehesai)

Konz ühtenzoitihe istorilišt da politižiden da socialižiden tedoiden tedokundad, sündui Istorijan, politižiden da socialižiden tedoiden institut. Vodelpäi 2014 sen pämeheks tegihe S. G. Verigin.

Kafedrad:

Üläopenik praktikal

• Kodimaine istorii;
• Verazmaine istorii, politologii da rahvahidenkeskeižed sidod;
• Sociologii da socialine rad;
• Filosofii da kul'turologii.

Filologijan institut

Vodhesai 1986 filologijan institut mülüi istorik-filologižehe tedokundaha. Vodel 1986 tedokund oli jagatud filologižehe da istoriližehe tedokundoihe.

Kafedrad:

• Venän kelen kefedr;
• Klassižen filologijan, venälaižen literaturan da žurnalistikan kefedr;
• Germanialaižen filologijan da skandinavistikan kefedr;
• Venän kelen kut verhan kelen kefedr;
• Baltianmeren-suomalaižen filologijan kefedr.

Tervhuz'institut

Kafedrad:

Üläopenikad probirkoidenke da mikroskopanke, voded 1980

Opendai mikroskopanke

• Anatomijan, topografižen anatomijan da pigaližen hirurgijan, patologižen anatomijan, sudtervhuztedon kafedr;
• Ristitun da živatoiden fiziologijan, patofiziologijan, gistologijan kafedr;
• Fakul'tativižen terapijan, ftiziatrijan, tartläžundoiden da epidemiologijan kafedr;
• Südäinläžundoiden propedevtikan da gigijenan kafedr;
• Farmakologijan, farmacijan tegemižen da ekonomikan kafedr;
• Gospitalin hirurgijan, LOR-läžundoiden, sil'tedon, hambaztedon, onkologijan, urologijan kafedr;
• Akušerstvan da ginekologijan, dermatovenerologijan kafedr;
• Lučevijan diagnostikan da lučevijan terapijan kritižen da respiratornijan tervhuz'tedon kursanke kafedr;
• Nevrologijan, psihiatrijan da mikrobiologijan kafedr;
• Üleižen da fakul'tativižen hirurgijan kafedr;
• Gospitalin terapijan kafedr;
• Pediatrijan da lapsiden hirurgijan kafedr;
• Kanzaližen tervhuz'tedon, kundaližen tervhuden, tervhuz'kaičendan tegemižen, elon varumatomuden, katastrofiden tervhuz'tedon kafedr.

Mecan, mägen da sauvondtedoiden institut

Sauvondtedokundan üläopenikad-zaočnikad ekzamenal

Diploman polestamine sauvondtedokundal

Kafedrad:

• Ajamiden da tehnologižiden mašinoiden da oborudovanijan kafedr;
• Meckompleksan tehnologijan da tegemižen kafedr;
• Mecelomišton da landšaftan arhitekturan kafedr;
• Tegeližuden ajamiden kafedr;
• Arhitekturan, sauvondkonstrukcijoiden da geotehnikan kafedr;
• Sauvondtegeližuden tegemižen kafedr;
• Üleižiden tehnižiden disciplinoiden kafedr.

Mägi-geologižen tedokundan istorii

Tedokund oli tehtud 28. semendkud vodel 2009 konz oli ühtenzoittud mägiazjan da geologijan da geofizikan kafedrad, miše kehitoitta da vaumita inženeroid mägi- da geologižiden predprijatijoiden täht, mugažo mägitegeližuden kehitoitusen tedooppindan täht Karjalas. Mägiazjan da geologijan da geofizikan kafedrad oli tehtud vodel 1999 da vodel 2002 fizik-tehnižel tedokundal. Geografijan kafedr vodhesai 2013 mülüi Karjalan valdkundaližen pedagogižen akademijan jestestvenno-geografižehe tedokundaha. Tedokundan pämeheks tegihe professor, tehnižiden tedoiden doktor Vladimir Aminov.

Pedagogikan da psihologijan institut

Kafedrad:

• Lapsuden pedagogikan da psihologijan kafedr;
• Augotižopendusen teorijoiden da metodikoiden kafedr;
• Psihologijan kafedr;
• Pedagogikan da nügüdläižiden openduztehnologijoiden kafedr;
• Taidehen da dizainan kafedr;
• Tehnologižen opendusen kafedr.

Verhiden keliden institut

Verhan kelen urok

Kafedrad:

• Anglijan kelen kafedr;
• Germanijan da francijan keliden kafedr;
• Jestestvenno-tehnižiden oigendusiden da special'nostiden verhiden keliden kafedr;
• Gumanitarižiden oigendusiden verhiden keliden kafedr.

Fizkul'turan, sportan da turizman institut

Kafedrad:

• Fizkul'turan kafedr;
• Sportdisciplinoiden kafedr;
• Fizižen kazvatusen teorijan da metodikan kafedr;
• Elon varumatomuden da tervhuz'kaičendan tehnologijoiden kafedr;
• Turizman kafedr.

Üleižuniversitetan kafedrad

Kafedrad:

• Kul'turologijan kafedr;
• Filosofijan kafedr.

Kvalifikacijan korgenzoitusen tedokund

• Openduz-innovacijoiden keskuz.

Tedo-oppindinstitutad

• Pohjoine kalaelomišton tedo-oppindinstit;
• Karjalan Petroskoin universkitetan mectegeližuden kompleksan tedo-oppindinstit;
• Rahvahan arhitekturan istorik-teoretižiden problemoiden tedo-oppindinstit.

Kompleksoppindoiden institutad

• Petroskoin universitetan londusen oiktan kävutamižen Jevropalaižel pohjoižel institut;
• Petroskoin universitetan korktoiden biotervhuz'tehnologijoiden institut;
• Petroskoin universitetan tedo-kommunikativižiden da nanotehnologijoiden institut;
• Petroskoin universitetan pohjoižjevropalaižiden oppindoiden institut;
• Petroskoin universitetan lopmatoman opendusen institut.

Rahvahidenkeskeižed erištod

• Petroskoin universitetan Rahvahidenkeskeižiden programmoiden institut;
• Rahvahidenkeskeižen ühthižradon ohjandamine;
• Petroskoin universitetan Kel'tedokeskuz.

Petroskoin universitetan tedokulehtesiden ühtenzoittud toimišton erišt

Tedokundoiden openduz-tedoerištod

• Botanikpuišt;
• Sünduližen immunitetan molekul'arižen genetikan laboratorii;
• Skandinavižiden valdkundoiden da Suomen man problemoiden laboratorii;
• Karjalan sijaližen da mikroistorijan oppindlaboratorii;
• Pohjoiž-Jevropan istorijan da kul'turan rahvahidenkeskeine tedo-openduzkeskuz;
• Toižen mail'man voinan Pohjoiž-Jevropan problemoiden tedo-oppind da openduzkeskuz;
• Istorijan näguoppindoiden laboratorii;
• Pohjoižen ekologižiden problemoiden laboratorii;
• Funkcionaližen zoologijan laboratorii;
• Teoretižen da prikladnijan ekonomikan laboratorii;
• Psiholog-pedagogižiden problemoiden da tervhuz'kaičemižen laboratorii;
• Openduz-metodine keskuz 042 professionaližiden buhgalteroiden vaumičendan da attestacijan mödhe;
• Sauvondtedokundan openduz-metodine kompleks;
• Juridižen tedokundan juridine klinik;
• Juridižen tedokundan ekolog-oiktuzkeskuz;
• Sauvondmägiden oppindlaboratorii;
• Külälaižen školan teorijan da praktikan kehitoitusen laboratorii.

Keskused

• Uziden tedotehnologijoiden regionaline keskuz;
• Petroskoin universitetan-Metson avtomatizacijan sistemoiden keskuz;
• Petroskoin universitetan energokaičendan da energoeffektivižuden keskuz;
• Büdžetmonitoringan keskuz;
• Petroskoin universitetan energokaičendan da energoeffektivižuden keskuz;
• Regionaline openduzkeskuz radon varjoičendan mödhe.

Filialad, Licejad

• Petroskoin universitetan Kolan filial, Apatitad-lidn (vodelpäi 2016 om Murmanskan Arktižen valdkundaližen universitetan al);
• Universitetan licei, Petroskoi-lidn;
• Deržavinan licei, Petroskoi-lidn.

Akademine profil'

Openduzrahad da rahatugi

Paiči akademišt openduzrahad, Petroskoin universitetan üläopenikad voiba sada ližaopenduzrahad.

Üläopenikad, kudambad opendasoiš gumanitarižiden special'nostiden mödhe da kudambil oma "hüvä" da "parahim" arvznamad, voiba sada openduzrahad Oksfordan venälaižes fondaspäi.

Petroskoin universitetan tedokirjišt

Tedokirjišton tegemine

Petroskoin universitetan tedokirjišt oli tehtud vodel 1940 ühtel aigal universitetanke. Karjalan pedagogižen universitetan fond, kus oli 60000 kirjad, tegihe pohjaks sen tegemižeks.

Tedokirjišt Suren Kodiman voinan aigan

Suren Kodiman voinan aigan fond oli heittud. Petroskoin okkupacijan aigan universitet läz 3 vot oli Siktivkaras.

30. heinkud vodel 1944 jäl'ghe Petroskoin pästandad universitet möst pörzihe Kodimale. Universitetan pert' oli kogonalaz muretud. Universitetan kirjišton läz 40 tuhad tomad, zoomuzejan eksponatad oli oigetud Suomehe.

Komsomolan keraduz vahvišti

Mö möst tegem kaik universitetan radhonused da auditorijad, mö keradam kaik kaitud kirjad da andam niid meiden kirjištoho... völ levedemba radaškandem tedo-oppindan polespäi meiden valdkundan hüvüdeks, keradam agitbrigadan Karjalan frontan täht. Üläopenikad abutaba ičeze vägil udessündutada lidnad...

Petroskoin universitet, 20. elokud vodel 1944 г..

20. elokud vodel 1944 oli mänetadud universitetan komsomolan keraduz, kus oli pättud kaikil vägil udessündutada universitetan pertid, miše se voiži rata kut aigemba-ki.

Jäl'ghe pördandad Petroskoihe pämez' О. V. Kadlubovskaja, L. М. Järvinen da Z. N. Dobrohotova udessündutiba oborudovanijad, löuziba kirjoid muretud pertiš, jagoiba niid da sistematiziruičiba. Neciš heile abutiba üläopenikad, mugažo opendajad: professorad S. V. Gerd, Dmitrii Bubrih, J. А. Veselov, G. V. Popov, J. M. Heisin. Tedokirjišton pohjaze tuli Siktivkaran pedagogižen institutan kirjoiden fond.

Tedokirjišt jäl'ghe voinad

Vodel 1947 kirjištole anttihe maksuine ekzempl'ar profil'an mödhe, nece tuli tedokirjišton uden kirjfondan tegemižen augotišeks.

Vodel 1967 kirjišton kirjfond oli 350 tuh. ekzempl'arad. Sil aigal kirjištos oli bohat kulehtesiden valičend — 356. Kaikuččen voden kirjišt sai 30 kulehtest da 16 lehtest. Ku oli tarbhuz' sada miččen-se kirjan libo kulehtesen, kirjutadihe niid kirjištoiden keskeižen abonementan mödhe 25 surembas Sovetskijan Sojuzan kirjištospäi.

Kirjištos oli 3 katalogad (kirjamišton mödhe, sistematine da predmetoiden mödhe) da kartotekoiden sistem, ned abutiba pigemba löuta, midä tarbiž, kirjištos.

Siloi kirjištos oli 3 abonementad (tedo- da taidehkirj, openduzkirj da tervhuz'kirj), 3 lugendzalad 400 sijale da 23 kafedroiden da radhonusiden kirjištod. Uded kirjad ozutadihe lugijoile ozutelusil lugendzaloiš, avaitud kacundoiš da tedopäivil.

Kirjištos mäni üläopenikoiden kazvatandrad: erazvuiččed tematižed ozutelused, kirjoiden bibliografižed kacundad, paginad. Kaikuččen voden mäniba kirjišt-bibliografižed urokad ezmäižen voz'kursan üläopenikoiden täht, kus heid tundištoitihe kirjištonke.

Kirjišton fond vozil 1980—2000

Anatolii Voronin (Petroskoin universitetan rektor vodelpäi 2006)

Tedokirjištos voib sada kaikenlaižid tedoid OCLC First Search, Springer, Willey & Sons kaičuztahoiden abul, Medline tervhuz'kaičuztahon abul da toižiden lugukatalogoiden abul. Vozil 1990 kaikuččen voden universitetan opendajiden da radnikoiden vägil paindihe 120—130 painuzradod, enamb 80% niišpäi — openduzkirjad, ližaopenduzkirjad, metodižed sändod, seminaroiden planad, radlehtikod da m.e..

Voziden 1980 keskuseks kirjfond kazvoi 700 tuhaze ekzempl'arahasai.

Vodel 1997 tedokirjišt sai 18996 kirjad, niišpäi 8565 tedokirjoiden ekzempl'arad.

Kirjišt tegi 146 kirjozutelust da literaturan kacundad.

Vodes 1998 fond sai 23147 kirjad, niišpäi 8575 tedokirjoiden ekzempl'arad.

Vodel 2013 Karjalan valdkundaline pedagogine akademii oli ühtenzoittud Petroskoin universitetanke.

Verazmaine literatur kirjištos

Vodel 1981 universitetan kirjišton fondoiš oli 46 kulehtesiden nimed da 3500 kirjad suomen kelel, miččid sadihe Suomespäi. Vozil 1979—1981 vajehtusen aigan oli sadud 684 ekzempl'arad da kulehtest. Universitetan tedokirjišt vajehtihe litaratural Suomen kahesan kundaližen organizacijanke: Hel'sinkin, Oulun, Joensuun universitetoiden kirjištoidenke, "Suomi - Sovetskii Sojuz" sebrastuzkundanke, Sovetskijan Sojuzan da Suomen kul'turižiden sidoiden institutanke, mecoppindsebranke, Kuopio-lidnan muzejanke, londuzoppindsebranke.

6-11. redukud vodel 1992 Petroskoin universitetan delegacii, kuna ühtniba rektor V. N. Vasiljev, prorektor V. А. Kurtov da А. О. Lopuha, tervhuz'tedokundan dekan J. V. Lupandin da kirjišton pämez' М. P. Otlivančik, oli Umeo-lidnan universitetas Švecijas, miše allekirjutada kaks'polišt kožmust ühthižrados. Universitetoiden, tedokundoiden da erištoiden pämehiden paginan lopus kožmuz ühthižrados kahten universitetan keskes oli allekirjutadud. Necen kožmusen mödhe voi vajehtadas üläopenikoil, opendajil, aspirantoil, tedoil, kirjfondal.

Tedokirjišton radnikad

Universitetan kirjišton radnik

Vozil 1944—1948 kirjištoho tuliba Laura Matvejevna Järvinen, Zinaida Nikolajevna Dobrohotova, Ideja Nikitična Buločkina, Jevdokija Ivanovna Hvorostova.

Vera Stepanovna Klodt 35 vot radoi kirjištos — ezmäks oli ohjandajan, a sid' pämehen. Vodel 1950, konz tuli radole, kirjištos oli 5 radnikad da 64 tuhad kirjad. Hän tegi suren panendan kirjišton kehitoitusehe, hänen abul Petroskoiš oli tehtud erištoidenkeskeine nevondišt, kus oli uviversitetoiden kirjištoiden sekcii, se möhemba tegihe metodižeks ühtištuseks. Hänen tahton mödhe universitetan kundaližiden professijoiden tedokundal oli tehtud kirjišton erišt. Hänele anttihe äi erazvuiččid pauklahjoid sures rados: znam "Parahimiš satusiš rados", Karjalan ASSRan arvostadud kul'turradnikan nimi, VDNHan bronzmedal' "Sovetskijan Sojuzan rahvahaližen elomišton kehitoitusen satusiš". Vodelpäi 1985 kirjišton pämez' om Marina Otlivančik.

Kirjišt-bibliografine erišt

Vozil 1970 kirjišt-bibliografižes erištos openzihe 30 üläopenikad-istorikad da filologad. Erišton pämehen oli Petroskoin universitetan kirjišton pämez' Vera Klodt. Ezmäižel voz'kursal üläopenikad tundištoitihe kirjišton azjan tegemiženke da kirjištoiden keradamižen sistemanke. Toižel voz'kursal hö openzihe tehmaha bibliografijad, taritud lugetišed, kartaižiden kirjitamišt, tozibumagoiden andamišt. Äjan rat'he kirjištos, pagištihe lugijoidenke abonemental da lugendzalas, tehtihe disputoid, konferencijoid, ozutelusid. Opetes kaks' vot üläopenikad voiba rata školiden da toižiden sijoiden kirjištoiš.

Harvinaižen kirjan fond

Kirjišton vanhoiden kirjoiden pohjaks tuli personaline kogomuz', miččen Karjalaižen valdkundaližen pedagogižen akademijan docent V. P. Jeršov kerazi Medvežjegorskan rajonas. Keradamištos om ičeladuine kirj: Ioann Zlatoust. Besedad jevangelistan Matvejan päle. Pala 1 (Besedad 1-45). М., 1664. Pandud südäimehe kirjutesen mödhe oli märitadud, miččel amuižvenälaižel kirjutajal da Kožjärven monastirin rauhal mehel nece kirj oli, sen nimi oli Lev Bogolep. V. P. Jeršovan käzikirjutusiden da vanhoiden kirjoiden keradamišt oli anttud tedokirjištoho vozil 2003—2004.

Üläopenikoiden elo

Petroskoin universitetan Akademine hor 15. horfestivalil Salonnikoiš (Grecii)

KVN-vändon pol'final Petroskoin universitetas, 2014

Lujas popul'arižed oma sebrad, miččiš mäneba muzik- da kargurokad. Universitetas niid om enamb 15, kuna mülüba:

• Petroskoin universitetan Akademine hor;
• "Toive"-ansambl';
• estradvokalan studii;
• etnižen muzikan da improvizacijan "Džins-kantele"-studii;
• rahvahaližen kargun "Karjalaine suvenir"-ansambl';
• "Timez"-pajosebr;
• "Armageddon"-pajosebr;
• "Golden Voices"-pajosebr da toižed.

Universitetas oma popul'arižed sebrad, kus radaba käzil:

• omblendmastaruden škol;
• "Beresta"-studii;
• "Villanvanutamine. Käzivoilok";
• "Nahkan taidehtegemine" da toižed.

Teatraližed studijad radaba aktivižesti da kehitoitasoiš. Muga, ozutesokš, 14. tal'vkud vodel 2012 "TIS"-teatr (Teatr J. A. Sungurovan nimel praznuiči ičeze 60-vottučt jubilejad, miččel Karjalan kul'turministerstv andoi teatrale rahvahaližen teatran arvnimen. A üläopenikoiden "Mirakl'"-teatr-studii vodel 2014 tuli vägestajaks toižel valdkundaližel Teatraližen sädandradon "Avaitud mir" - festival'-konkursal, kus ozuti "Koir"-spektaklin Valentin Krasnogorovan pjesan mödhe.

"PTZ"-jouk Moskvan da Podmoskovjen KVNan keskuzligan ezitusel, 2015

Universitetan üks' projektoišpäi om Petroskoin universitetan avaitud üläopenikoiden KVNan liga. Tal'vkus vodel 2014 oli 11. aigkeskustan ligan final. Necen projektan pohjal vodelpüi 2013 "PTZ"-jouk ezineb rahvahidenkeskeižen KVNan ühtištusen oficialižiš ligoiš.

Universitetan pohjal radab "Sampo"-turistine sebr. Kül'mkus vodel 2014 sebr praznuiči ičeze 50-vottušt jubilejad. Neniš voziš sebr voumiči 13 sportmastarid turizman mödhe, a sen ühtnikad äi kerdoid oliba lebumatkoiš: lebumatk jaugai tactud külidme; libutand Vottovaara-mägele; sügüzel vodel 2014 käveltihe jaugai kudendele jügedusen mödhe lebumatkaha rahvahaližehe "Denali"-puištoho Al'askale. Al'askal karjalaižed turistad oliba kaikiš edahaižiš puišton čogaižiš, hö eskai andoiba Karelia Pass - nimen necile lebumatkale, sikš ku ezmäižed käveliba jaugäi nimetomale sijale.

Sport

Petroskoin universitetan Gran-pri go-vändodme openikoiden keskes, 2015 voz’

Erižel sijal universitetan elos om sport. Petroskoin universitetas om 17 erazvuittušt sportsekcijad da klubad, niiden keskes: hihtändsekcii, lendmäčsekcii, mel’mahtoižen go-vändon klub da toižed. Harjoiteluzurokad vedädas universitetan sportzaloiš, stadional, hihtändtrassoil da ujumištos. 15 vodes Petroskoin universitet vaumiči 65 sportmastarid. Mail’man da Jevropan čempionatoil üläopenikad saiba enamba 50 erazvuittušt medalid. Istorijan, politižiden da socialižiden tedoiden institutan üläopenik Vladislav Larin om tekvondon sportmastar’, voden 2014 Venäman čempion, Koumanden kezaližen norišton spartakiadan vägestai, tegihe voden 2014 Mail’man kubkan tekvondon joukun vägestajaks da tegihe parahimaks spotmeheks tekvondon mužikoiden turniral. Jäl’gmäižen satusen mail’man korktudel sai fizkul’turan institutan üläopenik, Venäman taiskan boksan rahvahidenkeskeižen klassan sportmastarile Natalja Djačkova, kudamb WMC I-1 versijan mödhe tegihe mail’man čempionkaks taiskan boksan tedomahtnikoiden keskes Gonkongas. Petroskoin universitetan mužikoiden da akoiden florbolan jouk kaiken ühtneb ühthižvenälaižihe da regionaližihe voibištelendoihe.

Amerikalaine jaugmäčvänd

Petroskoin valdkundaližes universitetas om kaks’ amerikalaižen jaugmäčvändon joukud, miččed om tehtud Karjalan federacijan amerikalaižen jaugmäčvändon pohjal: "Hiščniki PetrGU" (ven.: «Хищники ПетрГУ» ) — mužikoiden jouk amerikalaine jaugmäč- da flag-jäugmäčvändon, mitte om tehtud vodel 2013, "Laski" (ven.: «Ласки») — akoiden flag-jaugmäčvändon jouk, mitte om tehtud vodel 2017.

Kezakuspäi vodelpäi 2015 prihoiden sportopendai om Sergei Vladimirovič Kornejev, ende oli Skifi-DonNTU-joukun vändajan. Neiččiden joukun sportopendajad oma Jevgenii Korolevskii da Viktor Davidenko. "Hiščniki PetrGU"-jouk ei üht kerdad sai satusid regionaližil da ühthižvenälaižil voibištelendoil. Üläopenikoiden joukun vändnikoiden enambišt om Karjalan amerikalaižen jaugmäčvändon "Karelian Gunners" joukun (ven.: «Карельские Оружейники») ühtnikad, miččed ühtneba surihe Venäman voibištelendoihe (Amerikalaižen jäugmäčun Liga, Karjalan kubok, Rostov Bowl). Vodel 2017 Karelian Gunners - joukun üläopenikad saiba ezmäižen sijan Amerikalaižen jäugmäčvändon Pohjoižen Ligan divizionas }. Voden 2017 satusiden mödhe Oleg Tarzalainen, Hiščnikad-joukun vändai oli kuctud Venäman amerikalaižehe jäugmäčjoukhu, a Sergei Kornejev oli nimitadud parahimaks LAF-2017 sportopendajaks.

• 

  Flag-jaugmäčvändon Laski-jouk sportopendajanke Davidenko V. А., 2017

• 

  Laski-joukun logotip

• Karjalan Oružeinikad Čerepovcan Nosorogoiden vasthapäi, Petroskoi, 2017 (Aleksandr Isakovan video)

Homaičendad

Literatur

Kirjad

• Вопросы истории Европейского Севера: сборник научных статей. Народ и власть: проблемы взаимоотношений. 80-е годы XVIII-XX в. — Петрозаводск: Издательство ПетрГУ, 2005. — 268 с.
• Карелия: энциклопедия: в 3 т. / гл. ред. А. Ф. Титов. — Петрозаводск: ИД «ПетроПресс», 2007. — Т. 1: А — Й. — 400 с. — 3000 экз. — ISBN 978-5-8430-0123-0.
• Марковская Е. Ф., Андросова В. И., Антипина Г. С. и др. Гербарий Петрозаводского государственного университета: история, коллекционный фонд, коллекторы, использование в научной и педагогической деятельности(ven.) / Н. С. Ахметов; пер. с англ. А. Б. Васильева. — Петрозаводск: ПетрГУ, 2017. — 230 с.
• Мой университет: очарование прошлого и размышления о будущем / Сост-ред. С. Э. Яловицына, В. С. Сюнев, К. Г. Тарасов, Е. В. Каменев, Д. В. Четвертной, Е. П. Литинская, А. А. Скоропадская. — Петрозаводск: Изд-во ПетрГУ, 2015. — Т. 1. — 296 с.
• Петрозаводскому государственному университету 25 лет / под ред. Н. А. Золина, А. С. Лантратова. — Петрозаводск: Карельское книжное издательство, 1965. — 220 с.
• Петрозаводскому государственному университету 50 лет / Под ред. М. И. Шумилова, И. П. Покровской. — Петрозаводск: Изд-во ПетрГУ, 1990. — 302 с.
• Политическая история и историография: от античности до современности : сборник научных статей, Том 2. — Петрозаводск: Изд-во Петрозаводского университета, 1996. — 154 с.
• Профессорский корпус Петрозаводского государственного университета: Крат. справ. — Петрозаводск: Изд-во Петрозав. гос. ун-та, 1999. — 94 с.
• Страницы истории Петрозаводского государственного университета, 1940-2000 / Сост-ред. М. И. Шумилов, И. П. Покровская. — Петрозаводск: Изд-во ПетрГУ, 2005. — 540 с.
• Улитин С. Д. Считать выбывшими в РККА…: студенты и преподаватели Петрозаводского государственного университета в годы Великой Отечественной войны Архивная копия от 9 heinkud 2025 на Wayback Machine / С. Д. Улитин, О. Ю. Дербенева, Л. Г. Кириллова. — Петрозаводск: Карелия, 1989. — 151, [2] с.: ил.
• Чернецкий В. И. Математическое моделирование динамических систем. — Петрозаводск: Изд-во ПетрГУ, 1996. — 430 с.
• Чернецкий В. И. Математическое моделирование стохастических систем. — Петрозаводск: Изд-во ПетрГУ, 1994. — 486 с.

Kirjutesed

• Jos´e Lages, Antoine Patt and Dima L. Shepelyansky. Wikipedia ranking of world universities = European Physical Journal B. — 2016. — 3 uhokud (т. 89, № 69). — doi:10.1140/epjb/e2016-60922-0.
• Наши будни и праздники. Краткий обзор деятельности турклуба «Сампо» зимой 2010-2011 гг.(ven.) // Петрозаводский университет : газета. — 2011. — № 10 (2201). — С. 4.
• Бочкова О. П. Спектроскопия на кафедре оптики физического факультета ЛГУ в период 40х - 60х годов XX века // Кафедре оптики Санкт-Петербургского Государственного Университета 70 лет : Сб. — СПб.: Физический учебно-научный центр СПбГУ, 2004. — С. 22—35.
• Васильев В. Н., Воронин А. В., Чернецкий В. И. О математических моделях оптимального управления системой подготовки специалистов(ven.) // Петрозаводский государственный университет. — 1997.
• Воронин А. В. Опыт формирования моделей, методов и алгоритмов комплексного планирования и управления материальными потоками в многоуровневых территориально распределённых транспортно-производственных системах(ven.) // Инженерный вестник Дона. — 2012. — № 2. — С. 456—459.
• Г. В. Гиенко, А. Г. Гиенко. Проблемы развития социально экономических институтов // Труды Карельского научного центра РАН. — Учреждение Российской академии наук Карельский научный центр Российской академии наук, 2012. — № 6. — С. 184. — ISSN 2312-4504.
• Гуртов В. А. Всё ещё впереди (Генрих Болеславович Стефанович)(ven.) // Петрозаводский университет : газета. — 2003.
• Гуртов В. А. Серьезный ученый, требовательный руководитель(ven.) // Петрозаводский университет : газета. — 2002.
• Гуртов В. А., Ивашенков О. Н., Листопадов Ю. М. Радиационно-индуцированный заряд в МОП-структурах с нитрированным оксидом кремния // Микроэлектроника. — 1993. — Т. 22, № 2. — С. 48—54.
• Ершова Н. Смотрите, кто пришел! На ФТФ новый декан(ven.) // Петрозаводский университет : газета. — 2011. — № 12 (2203). — С. 4.
• Кипнис Н. И., Харебова Л. С. Из опыта каталогизации книжных памятников Республики Карелия(ven.) // Информационные технологии и письменное наследие: материалы VI междунар. науч. конф. El'Manuscript-12 (Петрозаводск, 3-8 сентября 2012) : сб / ред. В. А. Баранов, А. Г. Варфоломеев. — Петрозаводск; Ижевск, 2012. — С. 122—124.
• Кохвакко Г. Что это за люди — самповцы?(ven.) // Петрозаводский университет : газета. — 2010. — № 7 (2163). — С. 3.
• Пигин А. В. Памятники книжной старины из Каргополья в хранилищах Петрозаводска(ven.) // Рябининские чтения — 2007 : сб / отв. ред Т. Г. Иванова. — Музей-заповедник «Кижи». Петрозаводск, 2007.
• Пресс-служба ПетрГУ. Подведены итоги Чемпионата мира по программированию ACM-ICPC-2014. Команда программистов ПетрГУ в очередной раз подтвердила свой статус одной из сильнейших в мире, приняв участие в финале чемпионата мира(ven.). — 2014.
• Пресс-служба правительства РК. Студенты ПетрГУ стали лучшими спортсменами Карелии(ven.) // Петрозаводский университет : газета. — 2015. — № 1(2354). — С. 8.
• Редакция журнала. Юбилеи // Ученые записки петрозаводского государственного университета. — Петрозаводский государственный университет, 2012. — № 4 (125). — С. 119. — ISSN 2542-1077.
• Ректор ПетрГУ рассказал о том, почему в университете объединяют факультеты и как будет внедряться новая система оплаты труда(ven.) (HTML), Губернія Daily (26 декабря 2016). Архивировано 29 vilukud 2018 года. Дата обращения: 29 vilukud 2018.
• Семёнова Е. 30 вузов прислали программистов на сборы в Петрозаводск(ven.) // интернет-газета «Вести». — 2013.
• Управление по социальной и воспитательной работе. Спортивно-оздоровительное и образовательное лето в «Шотозере»(ven.) // Петрозаводский государственный университет : газета / ред. Семенова С.Н.. — Петрозаводск, 2014. — № 27 (2340). — С. 5.
• Хахаев А. Д., Луизова Л. А., Патроев А. В. Моделирование контуров спектральной линии излучения закрытой дуги // ЖПС. — 1998. — Т. 65, № 5. — С. 763—770.
• Шегельман И. Р., Каганов В. Ш. Университет в инновационном пространстве // Инновации и инвестиции для модернизации и технологического перевооружения экономики России : сб / сост. Б. В. Гагарин, Р. Г. Будогоская, Н. А. Лукашева, Н. Г. Шмелькова. — М.: НП «Инноватика», 2010.

Lähtked

• Петрозаводский государственный университет. Официальный сайт
• Инновационно-технологический парк «IT-ПАРК ПЕТРГУ»
• В Научной библиотеке ПетрГУ прошел литературно-музыкальный вечер, посвящённый 155-летию премьеры оперы Ш. Гуно «Фауст»  (рус.). Петрозаводский государственный университет. Дата обращения: 20 kezakud 2025.
• Газета «Петрозаводский университет»  (рус.). Дата обращения: 23 kezakud 2025.
• М. Дмитриева. «Абитуриенты не умеют складывать дроби!»  (рус.) gazeta-licey.ru. Дата обращения: 1 kezakud 2025.
• Э. В. Ивантер. На эколого-биологическом факультете ПетрГУ учат управлять природой  (рус.). ptzgovorit.ru. Дата обращения: 1 kezakud 2025.
• Закон «Об укреплении связи школы с жизнью и о дальнейшем развитии системы народного образования в СССР»  (рус.). Президентская библиотека имени Б.Н.Ельцина. Дата обращения: 18 kezakud 2025.
• А. Макеева. Вызов для вузов, Коммерсантъ. Дата обращения: 4 kezakud 2025.
• Министерство образования и науки Российской Федерации. Приказ Министерства образования и науки Российской Федерации от 11 февраля 2013 года «О реорганизации федерального государственного бюджетного образовательного учреждения высшего профессионального образования „Петрозаводский государственный университет“ и федерального государственного бюджетного образовательного учреждения высшего профессионального образования „Карельская государственная педагогическая академия“»  (рус.). Дата обращения: 2 kezakud 2025.
• Правила Восемнадцатой Всероссийской командной олимпиады школьников по программированию  (рус.). Университет ИТМО. Дата обращения: 1 kezakud 2025.
• А. Серёгин. Аляска — мы первые!  (рус.) Петрозаводск ГОВОРИТ (Газета «Петрозаводск» online). Дата обращения: 26 kezakud 2025.
• Список опорных вузов в России пополнили 22 региональных университета, Интерфакс. Дата обращения: 1 heinkud 2025.
• Студенческий бизнес-инкубатор ПетрГУ (Республика Карелия)  (рус.). Venture News. Дата обращения: 1 kezakud 2025.
• Центр ПетрГУ-Метсо Систем Автоматизации  (рус.). Дата обращения: 27 kezakud 2025.