Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz

Рувики-späi
Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz
Изображение логотипа
KarRC summer View from left.jpg
Augonpanendan voz' 1946[1][2]
Aigsijaline pämez' Ol'ga Bahmet
Olendsija Petroskoi, Puškinskaja-ird
Sait krc.karelia.ru
Логотип РУВИКИ.Медиа Mediafailad RUWIKI-tedoiš
Building KarRC 2020-07.jpg

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz (ven.: Каре́льский нау́чный центр РАН) — federaline valdkundaline b'udžetine organizacii Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz Petroskoiš. Se om sätud vodel 1946[3][2]. Voden 2010 tedoiden mödhe sigä radoi 751 mest, niiden keskes oli 3 korrespondentad, 70 doktorad, 214 tedokandidatad[4].

Karjalan tedokeskusen pätegendad[5]:

  • tedotöiden tegemine valdkundaližiden, akademižiden da regionaližiden programmoiden mödhe, a mugažo Venäman tedoakademijan erištoiden pakičusiden tegemine;
  • tedo-oppindtöiden tarkištelend, miččid tegeba Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz, korktad openduzerištod i toižed tedo-organizacijad da ministerstvoiden organizacijad, miččed radaba regionas;
  • rahvahidenkeskeižen tedoühthižtö;
  • üläradmahtoižiden tedoradnikoiden vaumištand;
  • monografijoiden, tedokirjutesiden kogomusiden, tedo-da abukirjoiden painišt.

Istorii

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen toižetusiden lugetiž:

  • 1930 — om sätud äipoline Karjalan tedo-oppindinstitut;
  • 1937 — om toižetadud Karjalan kul'turan tedo-oppindinstitutaks;
  • 1946 — om sätud Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaine tedo-oppindkeskuz, miččehe mülüba tedo- da üleižed raderištod;
  • 1949 — keskuz nimitadihe Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaižeks filialaks;
  • 1956 — filial nimitadihe Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filialaks;
  • 1963 — Karjalan filial om saubatud, sektorad om anttud ministerstvoiden da valderišton ohjandusele;
  • 1967 — Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filial om udessündutadud, sihe mülüškanzi kuz' tedo-organizacijad;
  • 1990 — Karjalan filial tegihe Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks;
  • 1991 — toižetadihe Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks;
  • 2007 — om nimitadud Venäman tedoakademijan organizacijaks Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks;
  • 2011 — om nimitadud Federaližeks valdkundaližeks b'udžetižeks tedo-organizacijaks Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks;
  • 2014 — om nimitadud Federaližeks valdkundaližeks b'udžetižeks organizacijaks Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks.

Karjalan tedo-oppindinstitut

24. sügüz'kud vodel 1930 oli pättud AKSSRan rahvahan komissaroiden nevondišton käsk "Karjalan tedo-oppindinstitutan sädandas"[6][7]. Tedo-oppindinstitutan rad zavodihe vodel 1931, pämeheks tegihe Gülling Edvard Aleksandrovič (varapämez' — Stepan Makarjev)[8]. Tedo-oppindinstitutas oli sätud kuz' raderištod:

  1. mecan elomišton da tegeližuden erišt;
  2. londuseliž-tulosekahiden radoiden erišt;
  3. man elomišton erišt;
  4. socialiž-ekonomine erišt;
  5. istorijaliž-revol'ucionine erišt;
  6. etnografiž-lingvistine erišt.

Aigan mändes nened strukturad vahvištuiba i levenzoitihe[8], Tedo-oppindinstitutaha mülüškanziba valdkundaline Kivač-kaičuztaho, Petroskoin da Louhin sostancijad.

Tedo-oppindinstitutan radon aigan ezmäižel vodel oli tehtud 19 tedomatkad. Kaiken aigan vedetihe radoid, miččed abutiba löuta i kaita arvokahid materialoid, täutta arhivad tedo-oppindtöiden täht[9].

Tedo-oppindinstitutan ezmäine tedosessii oli sulakus vodel 1932, kus oli ezitadud 40 dokladad.

Institutan päprobleman oli se, miše ei täudund radnikoid, necen radon täht pidi ristituid, kudambil om tarbhaižid tedoid da mahtišt. Kuctihe tedomehid Leningradaspäi и Moskvaspäi[9]. Oli sätud tedo-oppindinstitutan prezidium, miččehe mülüi 93 mest, heiden keskes oliba Sovetskijan Sojuzan tetabad tedomehed — Nikolai Makar, Ivan Meščaninov, Aleksandr Fersman, Nikolai Družinin, Mark Azadovskii, Dmitrii Bubrih, Aleksandr Br'usov, Vladislav Ravdonikas i toižed.

Kezakus vodel 1935 Kommunistižen partijan komitetan b'uro zavodi haita tedo-oppindinstitutan radod, sen jäl'ghe äjad tedomehed jätiba ičeze radsijoid.

Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitut

11. vilukud vodel 1937 oli pättud toižetada tedo-oppind institutad Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitutaks[10], mitte radoi vaiše gumanitarižes tedopoles. Mugažo vähenzoittihe radnikoid da raderištoid. Londuseliž-tedoline da tehniž-ekonomine raderištod anttihe rahvahan komissariatoihe da valderištoihe, toižid saubatihe.

Siloi institutas oppidihe Karjalan istorijad, sen kul'turad rahvahan sädandradod (venälašt da karjalašt fol'klorad)[11].

Vozil 1937—1938 institutan radnikoid jatketihe heitta radolpäi. Väran väritusen taguiči siš, miše institutas oli sätud rahvahudeline tedištelijoiden peitsebr, oli türmatud i amptud institutan varapämez' Stepan Makarjev, päazjantedajad Eero Haapalainen, Nikolai Hrisanfov, Nikolai Vinogradov i kirjišton ohjandai J. Oševenskaja.

Vodel 1940 oli sätud Karjalaiž-Suomalaine SSR i oli sanutud siš, miše Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitut pidab toižetada Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan valdkundaližeks filialaks, no neciš küzundas telusti Sur' Kodiman voin[12]. Voinan aigan institutan arhiv evakuoidihe man süvüdehe, a Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitut sirttihe Komin ASSRan Siktivkar-lidnaha, sigä vodel 1942 institut aigaks lopi ičeze radon, i udes tartui sihe vodel 1943. Kezal 1944, konz päzutadihe Petroskoi, Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitut pördutadihe tagaze[13].

Vodel 1945 möst meletadihe toižetuses, ezmäi Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitut toižetadihe Istorijan, kelen da literaturan institutaks, kus oli koume sektorad: istorijan, kel'tedon, literaturan da rahvahan sädandradon sektorad. Istorijan, kelen da literaturan institut mülütadihe Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaižehe tedo-oppindalandusehe[14].

Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaine tedo-oppindkeskuz

31. vilukud vodel 1946 läksi käsk Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaižen tedo-oppindkeskusen sädandas[2]. Keskusehe mülüiba mugoižed erištod: geologijan, gidrologijan da veden elomišton, manbotanižen, živattedon, tegeliž-ekonomine sektorad, mechimijan laboratorii, Istorijan, kelen da literaturan institut; a mugažo Kivač-kaičuztaho, tedokirjišt da fotolaboratorii[15]. Pämeheks om pandud Aleksandr Polkanov (1946—1947), no vodel 1947 tervhuden taguiči hän jäti radsijan, i udeks pämeheks tegihe Ivan Gorskii (1947—1952)[2]. Vodel 1948 tegeliž-ekonomine sektor oli udištadud ekonomikan sektoraks da mineraližiden manvaroiden laboratorijaks, mugažo oli sätud mecan laboratorii, i toižel vodel se oli udištadud mecan sektoraks. Möhemba oli sätud parazitologijan da živatankazvatandan laboratorijad Belomorskan biologine stancii[16].

Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaine (Karjalan) filial

6. redukud vodel 1949 Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaine tedo-oppindkeskuz oli toižetadud Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaižeks filialaks. Vodel 1952 prezidiuman pämeheks tegihe Iosif S'ukijainen (1952—1957)[17]. Oppidas tarbhaižid mankaivatusid, vezi- da energiivaroid, ekonomižid problemoid, mecan elomištod da mectegeližut; kehitoittas mecjändusiden, südäinvezištoiden da Vauktan meren kalabohatusiden kävutandan mahtoid, jatketas oppida Karjalan istorijad, literaturad da rahvahan sädandradod. Vozil 1949—1951 tehtihe päekspedicii, miše oppida päivlaskman Karjalan rajonoiden kehitoitandan nägemusid[18].

Vodel 1951 ozutihe kaks' ut erištod: ekonomikan da sotedon sektorad. Vodel 1953 oli sätud Biologijan institut, gidrologijan da energetikan erištod[18].

Vodel 1953 Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaižes filialas oliba geologijan, gidrologijan da veden elomišton, mecan, ekonomikan sektorad, mugažo sinna mülüiba Kivač-kaičuztaho, painištsektor, tedokirjišt, arhiv, kartografijan radhonuz, fotolaboratorii, Istorijan, kelen da literaturan da biologijan institutad[19].

Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filial

Dokembriiskijan geologijan muzei Geologijan institutas, 2018

Vodel 1956 sikš ku valdkund tegihe avtonomižeks, Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaine filial om nimitadud Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filialaks[19]. I. I. S'ukijaižen jäl'ghe pämeheks tegihe Vsevolod Slodkevič (1957—1960), möhemba Prezidiuman pämehen oli Vsevolod Dadikin (1960—1962), hänen jäl'ghe oli V. I. Jermakov (1962—1964, 1967)[20]. Vodel 1957 ozutihe Mecan institut i Belomorskan biologine stancii Biologijan institutan pohjal, vodel 1961 oli sätud Geologijan institut (ven.) (vep. da Dokembriiskan geologijan muzei[19].

21. kül'mkud vodel 1963 läksi Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan prezidiuman "Azjtegoiš, miččed oli sidotud Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Baškirian, Karjalan da Kazanin filialoiden radon lopindanke". Voden 1964 vilukun 1. päiväspäi Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filial lopi ičeze radon. Tedoakademijas jäi vaiše Istorijan, kelen da literaturan institut, sen ohjandusel oliba tedokirjišt, arhiv da kartografine b'uro. Biologijan institut tegihe ičenaižeks, no oli Petroskoin valdkundaližen universitetan ohjandusel. Mecan institut nimitadihe Mecan Karjalan institutaks i se oli Valdkundaližen mecan, cel'l'ulozan-bumagan, putegeližuden da mecan elomišton komitetan ohjandusel Sovetskijan Sojuzan valdkundaližen planan pohjal, a Geologijan institut oli Sovetskijan Sojuzan geologijan ministerstvan ohjandusel[21].

18. uhokud vodel 1967 Sovetskijan Sojuzan ministroiden nevondišt tegi käskön "Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filialan udessündundas". Se udessündutadihe i sihe mülüiba geologijan, mecan, biologijan, istorijan, kelen da literaturan institutad, gidrologijan da veden elomišton, ekonomikan erištod. Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filial zavodi ičeze radon i kehitoitihe. Prezidiuman pämeheks tegihe Nikolai Pjavčenko (1967—1976). Hänen jäl'ghe pämehiden radsijale tuliba tedomehed, kudambad radoiba filialas. Ezmäižeks tegihe V. A. Sokolov (1976—1986), toižen oli I. M. Nesterenko (1987—1991).

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz

Vodel 1990 Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filial toižetihe Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks, a vodel 1991 se nimitadihe Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuseks[22]. Prezidiuman udeks pämeheks tegihe A. F. Titov[22]. Vodel 1991 oli sätud Pohjoižen veziproblemoiden institut Veziproblemoiden erišton pohjal. Institutad tegihe ičenaižikš juridižes da rahaküzundoiš. Vodel 1993 ičenaižikš tegihe geologijan, Pohjoižen veziproblemoiden, mecan institutad, matematikan da andmusiden terkištelendan erišt, vodel 1997 — Biologijan institut, vodel 1998 — Istorijan, kelen da literaturan i ekonomikan institutad[22].

Ozutihe erištod: painišton, rahaekonomižen, administrativiž-elomišton, kohendusen-sauvondan erištod. Vodel 1996 Ekonomikan erišton pohjal oli sätud Ekonomikan institut[23].

Vodel 1999 Matematikan da andmusiden terkištelendan erišt oli toižetud Matematikan oppindtöiden institutaks[24]. Heittihe radsijolpäi radnikoid, oli vähä norid tedomehid. Venämal tedotöiden rahoituz vajehtihe. Ectihe ližarahoitust grantoiden da elomišton kožmusiden abul[25]. Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuses kazvoi programmoiden da projektoiden lugu, zavodihe ühthižrad Karjalan, Venäman da verhiden maiden erazvuiččiden organizacijoidenke. Radolod vajehtihe[26]. XX voz'sadan jäl'gmäižes voz'kümnes päsatusen om se, miše Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz kaiči päradnikkundan, jatksi tedoradod, harjeni uzihe oloihe, pästi tedotöid i tegi kaiken, miše voiži kehitoittas tulijas aigas. Päprobleman oli i jäb rahoituz, mitte päazjas oli jagetud federaližes b'udžetaspäi, no nenid rahoid ei täudund, miše kehitoittas. Pidi ecta ližarahoiden lähtkid[27].

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz ohjandusen azjmehišt

Üleine suim

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen korktemban ohjandusen azjmehišton om Üleine suim, miččen pämehen om Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman pämez'. Üleižen suiman pätegendad oma:

  • kacub i vahvištoitab Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen käskkirjan, vajehtusid da ližatusid sihe;
  • vaumištab Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen kehitoitandan planad;
  • joga voden kundleb da vahvištoitab tegonsatusen Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen rados;
  • valičeb Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman pämest, hänen varapämest, päsekretarid, Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman ühtnikoid i taričeb heid Venäman tedoakademijan Prezidiumale vahvištoitandan täht[28].

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidium

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidium ohjandab nügüdläšt radod, sen kundaha mülüba: pämez', varapämehed, päsekretar' i pätedomehed. Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman ohjanduzkundad vahvištoitab Venäman tedoakademijan Prezidium videks vodeks[29]. Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman erased tegendad:

  • tarkišteleb tedo-oppindradod Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen südäimes, radab ühtes toižiden organizacijoidenke, a mugažo korktoiden openduzerištoidenke;
  • ladib radod kaikiš erištoiš da strukturoiš, miččil om ühthine tedo-oppindinfrastruktur, miše tugeta oppindtöd;
  • tegeb regionaližid programmoid da projektoid, vahvištoitab niiden ohjandajid, tarkišteleb rahoiden kävutandad i arvosteleb loptud radon satusid;
  • tarkišteleb Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen tedoinstitutoiden oppindtöiden pätedoteid;
  • abutab toda eloho kävutandan täht Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen loptud tedo-oppindtöiden satusid da tegoid;
  • vedäb tedoazjtarkištusid da konsultacijoid ottes homaičusehe ičeze institutoiden radod;
  • ohjandab tedomehiden vaumištandad doktoranturan, aspiranturan da openduzradoiden abul;
  • abutab vahvištoitta da kehitoitta rahvahidenkeskeižid tedokosketusid;
  • ladib painištradod, a mugažo radpertiden sauvondad, kohendust da udištandad[30].

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman pämez'

Ohjandab Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman radod. Prezidiuman pämehen erased tegendad:

  • tarkišteleb b'udžetaspäi jägetud rahoid da velgoid;
  • om vastusenpidäi siš, kut mäneba azjad radol, starinoičeb radon satusiš Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Prezidiuman da Üleižen suiman edel;
  • ezitab tedokeskust Venäman tedoakademijas, valdmehištos, valdkundaližiš, kundaližiš da rahvahidenkeskeižiš organizacijoiš;
  • vahvištoitab Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen institutoiden tedo-oppindradoiden planoid i niiden rahapidon lugetišid;
  • ohjandab Prezidiuman apparatan radod;
  • ohjandab Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen ištundoil[31].

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen pämehiden nevondišt

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen pämehiden nevondišt kacub i tegeb taričusid tedosädandan da administrativiž-elomišton küzundoiš. Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen pämehiden nevondišt oli sätud vozil 1990. Sen radkundaha mülüba: Prezidiuman varapämez' i Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen kaikiden institutoiden pämehed. Pämehiden nevondišt andab voimusen Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen kaikiden institutoiden pämehile ühtneda paginoihe i ühtes pätta teravid küzundoid. Pämehiden nevondišton nevondoid ottas homaičusehe, konz pättas ohjanduzküzundoid[31].

Abuslužbad da raderištod

Palovarutuz Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuses, 2018

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusehe tedo-oppindinstitutoiden ližaks mülüba abuerištod, miččiden pätegend om abutada institutoiden radole. Neniden erištoiden da niiden radnikoiden lugu vahvištoitab Venäman tedoakademijan Prezidium[32].

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen tedokirjišt

Tedoiden levinzoitand da kaičend Karjalan tedokeskusen Internet-saitoil, 2016[33]

Kirjišt om sätud vodel 1946 Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalaiž-Suomalaižen tedo-oppindkeskusen radnikoiden täht. Sen ezmäižen ohjandajan oli. P. Guima (1946—1953). Jäl'ges läz 19 vot kirjištod ohjanzi V. N. Jakovleva (1953—1972). Vozil 1970, konz sädihe Londuseližiden tedoiden kirjišt, Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen tedokirjišt mugažo mülüi Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Londuseližiden tedoiden kirjišton (ven.) (vep. kirjištsistemaha. Äi vot (1972—1992) Karjalan filialan tedokirjištod ohjanzi O. G. Sacuk[34]. Neciš kirjištos tedomehed voiba sada tarbhaižid tedoližid tedoid verhiš maišpäi. Rahvahidenkeskeine kirjoiden vajehtuz mäni Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan kirjišton kal't. Vozil 1970 oli voimuz putta Lidnoidenkeskeižen kirjišton sistemaha, miše ezipakita kirjoid toižiš kirjištoišpäi. Tehtihe uziden kirjoiden ozutelusid, miččed abutiba radnikoile teramba sada niid. Kaikiden suriden konferencijoiden, simpoziumiden, seminaroiden aigan radoiba literaturan ozutelused[35]. Vodelpäi 1954 zavottihe tehta Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen radnikoiden painusiden lugetiž[36].

Vodel 1995 kirjištoiš ozutihe tedomašinad, tedomašinoiden tehnologijoiden pohjal tehtihe elektronine lugetiž vai katalog. Siš om tedoid kirjoiden polhe i toižiš azjbumagoiš venän da verhil kelil, kaik ned om Karjalan tedokeskusen tedokirjištos. Bibliografižid kirjutesid tehtas RUSMARC-formatas. Elektronižehe katalogaha mülüba:[37]:

  • Kirjutesiden lugetiž (vodelpäi 2003) — bibliografižed andmused kirjutesile kogomusišpäi, kulehtesišpäi da lehtesišpäi, miččed todihe kirjištoho vodelpäi 2003;
  • Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen radnikoiden tedotöd (vodelpäi 1987) — om bibliografižed andmused Karjalan tedokeskusen radnikoiden painusile;
  • dissertacijoiden eloreferatad — kandidatantöiden da dissertacijoiden eloreferatad, miččed putuiba tedokirjišton fondaha;
  • kodirandan lugetiž (vodelpäi 1987);
  • kirjutesed kulehtesišpäi vodelpäi 2003 — bibliografižed andmused kirjutesile kulehtesišpäi vodelpäi 2003, niid ei olend Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen tedokirjišton fondas;
  • Kulehtesed (vodelpäi 1996) — om bibliografižed andmused i tedod venäkeližiden kulehtesiden polhe vodelpäi 1996.

Konz sädihe Internet i voi kävutada Londuseližiden tedoiden kirjišton elektronižid tedoid, Venäman tedoakademijan Londuseližiden tedoiden kirjištverkon kirjištod saiba päzundan verazmaižiden painištoiden kulehtesihe — Elsevier, Springer, Kluwer, Blackwel, Academic Press i tožed. Karjalan tedokeskusen kirjišt päti ühtenzoittas elektronižehe tedokirjištoihе. Tedokeskusen radnikad voiba lugeda kirjutesid painusišpäi Internetan kal't. "Azjbumagoiden elektronine tond"-programman aigan kirjišt andab voimusen ičeze lugijoile sada kirjutesiden kopijoid Karjalan da Venäman toižiden kirjištoiden fondoiden painusišpäi[36].

Miše sada Karjalan tedokeskusen radnikoiden kirjutesid, vodel 2014 zavodi rata "Repozitorine Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskuz"[38][39]. Repozitorii om tehtud EPrints-sisteman pohjal i päzund sihe oli online[40].

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen tedoarhiv

Tedokeskusen radnik radab materialoidenke arhivas, 2021

Arhivan tegemine zavodihe vodel 1931 völ Karjalan tedo-oppindinstitutas, a sen udištusen jäl'ghe jatksihe Kul'turan Karjalan tedo-oppindinstitutas. Arhivas oli azjbumagoid da tedomaterialoid, miččed koskeba kaikid institutan tedotöid. Sihe putuiba tedomaterialad ekspedicijoišpäi, miččid vediba Moskvan da Leningradan korktad openduzerišod vodelpäi 1927 Karjaladme[41]. Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Prezidium ičeze käskös tariči vodelpäi 1952 erigoitta tedoarhivan kut ičenaine erišt ičeze radkundanke. Azjbumagoiden päpala om tedomaterialad, miččed ozutaba tedon kehitoitandan päradteid Karjalas da Karjalan tedokeskusen radod. Arhivan keredamištos kaičese venän da suomaliž-ugrilaižiden rahvahiden (karjalan, vepsän, saamen rahvahiden) fol'klorkirjutesed, mi om Karjalan jäl'gestusen, a mugažo XV—XIX voz'sadoiden käzil kirjutadud azjbumagad, miččed ozutaba socialiž-ekonomižid kosketusid, manradnikoiden da pomoroiden elod, pühäkodiden istorijad. Nügüdläižes aigas Tedoarhivas täutase fondad, mäneb rad niiden sistematiziruindan mödhe, abutab levenzoitta niid Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen erištoiš da institutoiš[42].

XV—XIX voz'sadoiden kädel kirjutadud azjbumagoiden elektronine kirjišt

Kaikes mail'mas kehitoitase elektronižed kirjištod, miččiš kaičese erazvuiččed tedod (tedopainused, normativižed azjbumagad, arhivazjbumagad i m.e.).

Karjalan tedokeskusen tedoarhivan pohjal vodel 2013 zavottihe todenzoitta eloho projekt, mitte oli omištadud Venäman Pohjoižen rahvahiden kul'tur-istoriližele jäl'gestusele. Pätegendan oli kaita XV—XIX voz'sadoiden käzil kirjutadud azjbumagoiden originaloid, miše niid voižiba kävutada tedomehed Internetan kal't, panda azjbumagoid elektronižehe formatha, tehta elektronine fond, a mugažo antta voimusen tedomehile kävutada märitadud aigkeskustan istoriližid azjbumagoid, miččid aigemba istorijan tundijad ei kävutanugoi. Projektan aigan tehtihe käzil kirjutadud arhivazjbumagoiden elektronižid kopijoid, niihe tehtihe tedokirjutesid, lühüdašti kirjutadihe, miš ned oma, tehtihe elektronine arhiv, kus sätihe azjbumagoiden elektronine arhiv da löudandsistem, miše löuta tarbhaižen azjbumagan[43].

Miše säta Karjalan tedokeskusen tedoarhivan repozitorii, kävutadihe EPrints-sistem. Sistem andab voimusen säta repozitorijoid tarbhaižen strukturanke da metatedoidenke, miše kaita elektronižiden azjbumagoiden kollekcijoid, vaumičeb materialoid repozitorijan täutandan täht, i tarkišteleb, miše kaikutte voiži sada tarbhaižid tedoid. Sisteman originaline versii radab anglian kelel, no andab voimusen levenzoitta kelid, sikš sistemaha oli ližatud venän kel'[44].

XV—XIX voz'sadoiden käzil kirjutadud azjbumagoiden elektronine kirjišt radab online-formatas[45]. Elektronižid azjbumagoiden kopijoid voba kacta vaiše regestriruitud kävutajad, registriruind om maksuta.

Painišterišt

Karjalan tedokeskusen painišterišt, ohjandai A. J. Selezn'ov, 2008

Painišterišt om sätud vodel 1948, miše painda tedotegoid. Sen ezmäižen ohjandajan oli S. S. Šleimovič. Vodel 1968 kazvoi Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan Karjalan filialan painusiden lugu, sikš pättihe tehta painišterišt[42]. Vodel 1971 painišterišt sai oiktusen painda Karjalan filialan tedotöid. Vodel 1973 om sätud painišt, kus voi ičeleze painda kogomusid da monografijoid ei kosktes kirjpainištoid. Sid'-žo kazvoi pen'tiražoiden painusiden lugu. Vodel 1992 painišterišt da painišt ühtenzoittihe ühthe erištoho. Rad zavodi toda satusid. Painusiden tegendan aigmär (käzikirjutusespäi kirjahasai) vähenzihe. Erišton rad vajehtihe[46]. Painišterišton kehitoitandan uz' etap zavodihe vozil 1990, se om sidotud tedomašinoidenke. Erištos ozutihe uz' tehnine kaludišt. Original-maketoid vaumitihe tedomašinoil. Painištradon modernizacii andoi voimusen painda painusid, tehta radod lühüdas aigas i sureta painusiden lugumärad[46]. Nügüdläižes aigas painišterišt tegeb kaikid radoid kirjoiden painandan mödhe. Erišton pätegend om siš, miše sen paunused kožuižiba nügüdläižihe pakičusihe[47].

Patentan erišt

Om sätud vodel 1976 sen täht, miše kävutada tedomahtod pättes erasid küzundoid Karjalas. Mahtišton kävutand tariči juridišt kaičendad. Ezmäižen erišon ohjandajan oli G. B. Lavrenenko. Patentan erišt tarkišteleb patentoiktuden radod Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen institutoiš, pidäb vastusen tedo-oppindtöiden juridižes tedotandas[47]. Patenterišt tedotab tedo-oppindoiden patentoiš, vedäb patentoppindoid, ecib, valičeb, sistematiziruib patentazjbumagoid, arvosteleb tedo-oppindtöiden objektad, analiziruib patendoppindoiden satusid[48]. Om sätud andmusiden baz tegoiden mödhe, miččid kävutadas tegeližudes, man da mecan elomištos vedetes tedo-oppindoid. Ühtes tedoerištoidenke patenterišt pidäb vastusen tegoiden popul'arizoitandas, mugažo vaumičeb niid, miše ozutada tegoid ozutelusil da jarmarkoil[49].

Institutad

Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusehe mülüba mugoižed akademižed institutad:

Pämehed

Tedokeskusen pämez' ezmäi oli "prezidiuman pämez'". Vodelpäi 2021 keskust ohjandab "generaline pämez'"[50].

Pämehed:

  • Aleksandr Polkanov (1946—1947)
  • Ivan Gorskii (1947—1952)
  • Iosif S'ukijainen (1952—1957)
  • Vsevolod Slodkevič (1957—1960)
  • Vsevolod Dadikin (1960—1962)
  • Vladimir Jermakov (1962—1964, 1967)
  • Nikolai Pjavčenko (1967—1976)
  • Vladimir Sokolov (1976—1986)
  • Ivan Nesterenko (1986—1991)
  • Aleksandr Titov (1991—2017)
  • Ol'ga Bahmet (ven.) (vep. (vodelpäi 2017, nügüd' om aigsijaline pämez')

Homaičendad

  1. ↑ Устав федерального государственного бюджетного учреждения Карельского научного центра Российской академии наук. Дата обращения: 25 vilukud 2026.
  2. ↑ 1 2 3 4 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 41.
  3. ↑ Устав федерального государственного бюджетного учреждения Карельского научного центра Российской академии наук. Дата обращения: 25 vilukud 2026.
  4. ↑ Кадры КарНЦ РАН. Дата обращения: 25 vilukud 2026.
  5. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 100—101.
  6. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 20.
  7. ↑ Науч. ред. Н. А. Кораблёв, В. Г. Макуров, Ю. А. Савватеев, М. И. Шумилов. История Карелии с древнейших времён до наших дней. — Петрозаводск: Периодика, 2001. — С. 573—944. — ISBN 5-88170-049-X.
  8. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 21.
  9. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 23.
  10. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 33.
  11. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 34.
  12. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 35.
  13. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 36.
  14. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 36—37.
  15. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 39.
  16. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 43.
  17. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 44.
  18. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 45.
  19. ↑ 1 2 3 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 46.
  20. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 53.
  21. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 54.
  22. ↑ 1 2 3 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 69.
  23. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 70.
  24. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 80.
  25. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 73.
  26. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 73—74.
  27. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 86.
  28. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 101.
  29. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 101—102.
  30. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 102—103.
  31. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 103.
  32. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 100.
  33. ↑ Крижановский и др., 2016, с. 307.
  34. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 107.
  35. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 108.
  36. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 109.
  37. ↑ Электронный каталог. Дата обращения: 25 vilukud 2026.
  38. ↑ Чухарев, 2015.
  39. ↑ Крижановский и др., 2016, с. 341—343.
  40. ↑ Репозиторий КарНЦ РАН. Дата обращения: 25 vilukud 2026.
  41. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 110.
  42. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 111.
  43. ↑ Новикова, 2014, с. 3.
  44. ↑ Новикова, 2014, с. 5.
  45. ↑ Электронная библиотека рукописных документов XV—XIX вв. Дата обращения: 25 vilukud 2026.
  46. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 112.
  47. ↑ 1 2 Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 114.
  48. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 115—116.
  49. ↑ Академическая наука в Карелии: 1946—2006, 2006, с. 116.
  50. ↑ Приказ Министерства труда и социальной защиты Российской Федерации от 10.03.2021 № 117н "Об утверждении профессионального стандарта "Руководитель научной организации". Дата обращения: 25 vilukud 2026.

Literatur

  • Редкол.: Г. С. Бискэ, И. П. Покровская, В. А. Соколов. Годы свершений / Карел. фил. АН СССР. — Петрозаводск: Карелия, 1986. — 248 с.
  • 50 лет Карельскому научному центру Российской академии наук. — Петрозаводск, 1996. — 281 с.
  • Отв. за вып. А. Ф. Титов. Академическая наука в Карелии / Карел. науч. центр РАН. — Петрозаводск: Б. и., 1997. — 49 с.
  • Академическая наука в Карелии: 1946—2006 / Отв. ред. А. Ф. Титов. — М.: Наука, 2006. — Т. 1. — 175 с. — 1000 экз. — ISBN 5-02-034197-5.
  • В. Варламов. Дом над Онего. — М., 1985. — 270 с.
  • Науч. ред. Н. А. Кораблёв, В. Г. Макуров, Ю. А. Савватеев, М. И. Шумилов. История Карелии с древнейших времён до наших дней. — Петрозаводск: Периодика, 2001. — С. 944. — ISBN 5-88170-049-X.
  • Карельский филиал Академии Наук СССР: (К 25-летию со дня основания) / Отв. ред. Н. И. Пьявченко. — Петрозаводск, 1970. — 224 с.
  • Крижановский А. А., Сорокин А. Д., Лебедев В. А., Ямса Э. В., Старкова В. Г., Новикова Ю. А., Чирков А. В., Крижановская Н. Б., Чиркова Ю. В. Электронные текстовые ресурсы и долговременное хранение данных в Карельском научном центре РАН // Электронные библиотеки : журнал. — 2016. — Т. 19, № 4. — С. 305—367. — ISSN 1562-5419.
  • Новикова Ю. А. Создание электронной библиотеки рукописных документов XV—XIX вв. на основе фондов научного архива КарНЦ РАН. — 2014.
  • А. Ф. Титов, Ю. А. Савватеев. Карельский научный центр Российской академии наук: история и современность: (крат. очерк). — Петрозаводск: КарНЦ РАН, 2006. — 158 с. — ISBN 5-9274-0251-8.
  • Учёные Карельского научного центра Российской академии наук: Биографический словарь / Отв. ред. И. М. Нестеренко, А. И. Слабунов. — Петрозаводск: Карельский научный центр РАН, 1999. — 306 с. — ISBN 5-88741-015-9.
  • Хохлов С. К., Новикова Ю. А. Академическая наука в Карелии: люди, события, факты / Отв. ред. А. Ф. Титов, О. Н. Бахмет. — Петрозаводск: Карельский научный центр РАН, 2016. — 122 с. — ISBN 978-5-9274-0721-7.
  • А. Л. Чухарев. Система EPrints как элемент информационной среды научного учреждения // Научно-образовательная информационная среда XXI века. — 2015. — С. 198—200.

Lähtked

Om sadud "https://vep.ruwiki.ru/w/index.php?title=Venäman_tedoakademijan_Karjalan_tedokeskuz&oldid=529060"