Ramenskoje
Ramenskoje | |||||
| |||||
Valdkund |
| ||||
---|---|---|---|---|---|
Istorii da geografii | |||||
Tegemižen päiv |
1760 | ||||
Pind |
| ||||
Высота |
125 | ||||
Aigvö | |||||
Ekonomik | |||||
Eläjad | |||||
Eläjad |
| ||||
Lugud | |||||
Telefonan kod |
496 4 | ||||
Počtan indeksad |
140100 | ||||
- | |||||
| |||||
lugeda • diskussii • redaktiruida |
Ramenskoje (Ramenskojen lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2019 semendkud — rajonan).
Istorii
Ramenje-tahond («mecanröun» venän kelespäi) mainitase vl 1328 Ivan Kalita-ruhtinasen kirjeižes. Eländpunktan aluz om pandud 1770-nzil vozil kuti Novo-Troickoje, sid' Troickoje-Ramenskoje, möhemba nimitihe nügüdläižikš. Šingotihe tekstilin fabrikal vspäi 1831 (vspäi 2007 kaik enččed cehad oma anttud kortomha). Kätihe žilod makundan keskuseks vl 1924, se sai lidnan statusad vn 1926 15. päiväl keväz'kud.
Ramenskoje šingotase elektrotehnižel tegimel, ladimensauvomižen kahtel tegimel, mehanižel tegimel, perlitan tegimel, sömtegimištol (maidtegim, lihakombinat, sömkombinat, kiruhkeitosiden tegim), kosmetikan edheotandoil.
Geografijan andmused
Lidn sijadase lidnümbrikon pohjoižpalas, Moskvanjogen hural randpolel, 125 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 28 km päivlaskmha-lodeheze. Lähembaine lidn om Žukovskii ani päivlaskmha da lodeheze sen aerodromanke.
Ramenskoje-raudtestancii radab vspäi 1862 «Moskv (Kazanin päraudtestancii) — Räzan'»-keskustal. Toižed oma koume platformad: 42. km, Fabričnai, Ippodrom.
Eläjad
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 28 405 eläjad, vl 1959 — 46 465 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 96 317 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) kaks' videndest. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', se ületi 100 tuhad vl 2013.
Rahvahad (2010): uzbekad — 1,4%, armenijalaižed — 1,3%, toižed rahvahad — 4,5%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Ramenskojen kolledž.[4]
Galerei
- Ramenskoe-mall.jpg
Torguindkeskuz päraudtestancijanno
(2008)
Homaičendad
Irdkosketused
Ramenskoje Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||