Luhovici
| Luhovici | |||||
|---|---|---|---|---|---|
.jpg) | |||||
|
|||||
| 54°58′00″ с. ш. 39°01′30″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1594 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 125 | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 49663 | ||||
| Počtan indeksad | 140501 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Lukhovitsy_(Moscow_oblast).png)
Luhovici (vai Luhovicad, ven.: Лухови́цы) om Venäman lidn Moskvan agjan suvipäivnouzmas. Se om Luhovicin lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2017 vilukud — rajonan).
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1567 kuti Gluhoviči-žilo (ven.: сельцо Глуховичи). Nimituz kändihe nügüdläižikš 1920-nzil vozil. Šingotaškanzihe Suren sodan jäl'ghe udel MiG-tegimel i sen produkcijan kodvindlendimportal. Luhovici-radnikžilo sai lidnan statusad vn 1957 20. päiväl kezakud.
Luhovici šingotase lendimiden tegimel, mašinansauvomižen toižil edheotandoil (varapalad vedimiden dizel'likutimile), sömtegimištol (maidtegim, jauhtegim, «Mars»-kompanijan edheotand), steriližen medicinižen kaluišton kahtel tegimel, mugažo omblendfabrik i gofrokartonan tegim («Stora Enso») ratas lidnas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Mustjogen (ven. Чёрная lidnan pohjoižes, lankteb Voblihe huralpäi pohjoižpäivnouzmha lidnaspäi) i Vobl'-jogen (ven.: Во́бля 29 km pitte, jokseb lidnan suvipalas, Okan oiged ližajogi) randoil, 125 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai om 135 km lodeheze orhal i kaikil teil. Lähembaine lidn om Kolomn 22 km lodeheze orhal i kaikil teil.
Luhovici-raudtestancii radab lidnan pohjoižröunal vspäi 1864 «Moskv — Räzan'»-keskustal. Raudtesarak Zaraisk-lidnannoks om Luhovicin päivlaskmaižeks röunaks. «Ural»-avtote (M5-trass) läbitab lidnan pohjoižpalad.
Eläjad
Vl 1939 žilon ristitišt oli 1855 eläjad, vl 1959 lidnan — 12 656 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 29 850 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) pol'. Kaikiš suremb ristitišt oli 31..33 tuhad eläjid vll 1989−2009 (33 300 rist. vl 1992). Ortodoksižen hristanuskondan viž jumalanpertid[3] i časoun' oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 95,6%, ukrainalaižed — 1,4%, toižed rahvahad — 3,0%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Luhovicin aviatehnikum.[4]
Galerei
Bombardirui MiG-23-lendim muštnikaks
- Церковь Рождества Христова в Луховицах.JPG
Raštvoiden jumalanpert'
(om saudud vl 2000,
vn 2016 nägu) - Lukhovitskaya bolnitsa.jpg
Lidnümbrikon läžundkodi
- DK Start.jpg
Kul'turkeskuz
Raudtestancii
Homaičendad
Irdkosketused
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||