Mitišči
| Mitišči | |||||
_Sharapovskaya_Street,_Mytishchi.jpg) | |||||
| |||||
| Valdkund | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Глава | |||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv |
1460 | ||||
| Pind |
| ||||
| Высота |
150 | ||||
| Aigvö | |||||
| Ekonomik | |||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
| ||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod |
495 | ||||
| Počtan indeksad |
141000–141021 | ||||
| - | |||||
|
| |||||
|
| |||||
| lugeda • diskussii • redaktiruida | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Mytishchi_City_(Moscow_Oblast).svg)
.png)
Mitišči (Moskvan pohjoižpäivnouzmaine ezilidn, agjan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Mitiščin lidnümbrikon (edel vn 2015 sügüz'kud — rajonan) administrativine keskuz.
Istorii
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1460 kuti Mitišče-žilo (muitas tarabošsijal Jauzan i Kläz'man keskes. Nimitihe Sur' Mitišči (Большие Мытищи) 19. voz'sadaspäi. Vl 1861 raudte radaškanzi, vspäi 1896 — vagonantegim, vl 1908 ratud šuukun fabrik. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1925 17. päiväl elokud. Mülütihe lähižid žiloid lidnha vl 1932.
Mitišči šingotase transportižen mašinansauvomižen tegimil (metropolitenkumaidaiavtod, ližavedamad, specialine avtotehnik), elektrotehnižel sarakol (kabeläd, tehmižavtomatik, ühthekeitandapparatad), polimeriden i himižen kuidun tehmižel, sauvondmaterialiden pästandal (cellülozvat, linol', sauvondperlit), sömtegimištol (kofen tegim, maidtegim, oludkompanii), mugažo teznamoiden edheotand radab lidnas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Jauz-jogen randoil (Moskvan hura ližajogi), 150 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Röunatab Moskvanke (Moskvan rengazavtotenke) suvipäivlaskmas. Toižed lähembaižed lidnad oma Puškino 2 km pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha i Korolöv ani päivnouzmha. Rahvahaline «Hirbin Sar'»-puišt levitase suvipäivnouzmha lidnaspäi.
Mitišči-raudtestancii radab lidnan keskuzpalan päivnouzmas vspäi 1862. Matkad elektrojonusel Moskvan Jaroslavlin päraudtestancijhasai om 18 km. Viž raudteplatformad (Moskvaspäi) oma: Perlovskai, Taininskai, Mitišči, Stroitel' i Čelüskinskai. «Holmogori»-mante (M8-trass) mäneb lidnan päivnouzmaižeks röunaks.
Eläjad
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 60 118 eläjad, vl 1959 — 98 606 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 173 160 ristutud, lidnümbrikon ühesa kümnendest. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd', enamba 200 tuh. ristitud vspäi 2016. Ortodoksižen hristanuskondan nell'toštkümne jumalanpertid[3] i kahesa časounäd oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 90,5%, ukrainalaižed — 2,1%, armenijalaižed — 1,9%, totarlaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 4,4%.
Professionaližen opendusen aluzkundad oma Mitiščin kolledžMoskvan valdkundaline tehnine universitet Baumanan nimed — Mitiščin filial[5], Moskvan üläopendusen toižiden aluzkundoiden kaks' filialad.
Galerei
«Ijun»-torguindbobuštuzkeskuz
Raštvoiden pühäpert'
(vn 2009 nägu)- Российский университет кооперации .jpg
Venäman kooperacijan universitet
«Ognivo»-tätüteatr
Mitišči-raudtestancijan sauvuz-konkors
_10.jpg)
Homaičendad
Irdkosketused
- Lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden sait (mytyshi.ru). (ven.)
- Lidnan informacine sait (inmytishchi.ru). (ven.)
 |
Mitišči Vikiaitas |
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||