Kotel'niki
| Kotel'niki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
.jpg) | |||||
|
|||||
| 55°39′42″ с. ш. 37°52′02″ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1623[2] | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 140 | ||||
| Aigvö | UTC+3[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Počtan indeksad | 140053–140054 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт(ven.) | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Kotelniki_(Moscow_oblast).png)
.png)
Kotel'niki (Moskvan suvipäivnouzmaine ezilidn.
Istorii
Eländpunkt mainitaškanzihe 17. voz'sadaspäi kuti Kotel'nikovo-külä, žilo 18. voz'sadaspäi. Aigan mändes nimitihe nügüdläižikš, nimituz om anttud alangoikahan (penidenke «katl'usidenke» i soidenke) rel'jefan mödhe. Kätihe Kotel'niki-radnikžiloks vl 1938. Mülüi Lübercin rajonha, kaks' tegint radoi: silikatižen savičun i raudbetontegesiden. Lidnanvuitte žilo sai lidnan statusad vl 2004, erine lidnümbrik vspäi 2005.
Kotel'niki šingotase sauvondmaterialiden pästandal (Lübercin küllästamižfabrik letken löudmižsijanno, asfal'betontegim, metalližed konstrukcijad, betontegesed), lämuzladimiden tegimel, mineraližiden heretusiden edheotandal, «Belaja Dača»-agrofirmal sömedheotandanke («vauged kezakülä», maplodud i salatad), mugažo kouroiden tegim radab.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Moskv-jogen hural randpolel, 140 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Röunatab Moskvanke päivlaskmas (Moskvan rengazavtote) i pohjoižes. Toižed lähembaižed lidnad oma Dzeržinskii ani suvhe i suvipäivlaskmha, Lüberci (passažirine raudtestancii) ani pohjoižpäivnouzmha. Kahten puišton palad oma lidnas: Kuz'minki-usadiban lodehes i Tomilinon suves uitoidenke.
«Ural»-manten «Moskv — Räzan'»-keskust (M5-trass) om lidnan pohjoižpäivnouzmaižeks röunaks. Janičkino-raudtestancii (ven.: Яничкино) radab lidnas vspäi 1940 «Lüberci — Dzeržinskii»-raudtesarakol, se om vaiše jüguiden täht, specializacii — kivivoin valund. «Kotel'niki»-metrostancijan üks' lähtendoišpäi om lidnan pohjoižröunal.
Kotel'niki om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.
Eläjad
Vl 1939 žilon ristitišt oli 6 591 eläjad, vl 1959 — 13 792 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 32 338 ristutud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[5] oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): uzbekad — 2,0%, azerbaidžanlaižed — 1,4%, tadžikalaižed — 1,1%, čuvašalaižed — 1,0%, vjetnamalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 5,9%.
Professionaližen opendusen aluzkund om «Dubn»-universitetan filial.[6]
Galerei
- Усадьба "Белая Дача"-5.jpg
«Belaja Dača»-usadib puištonke
Jumalanmaman Kazanin jumalaižen pühäpert'
(vn 2010 nägu)
«Mega Belaja Dača»-torguindkeskuz
«Kotel'niki»-metrostancijan lähtend lidnha
_03.jpg)
Homaičendad
Irdkosketused
 |
Kotel'niki Vikiaitas |
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||