Korolöv (lidn)
| Korolöv | |||||
 | |||||
| |||||
| Valdkund | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Глава | |||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv |
1938 | ||||
| Pind |
| ||||
| Высота |
160 | ||||
| Aigvö | |||||
| Ekonomik | |||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
| ||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod |
495, 496, 498 и 499 | ||||
| Počtan indeksad |
141070–141080 | ||||
| - | |||||
|
| |||||
| lugeda • diskussii • redaktiruida | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Korolyov.svg)
.svg)
Korolöv (Moskvan pohjoižpäivnouzmaine ezilidn. Sai tedolidnan statusad vn 2001 sulakuspäi.
Istorii
Eländpunktan aluz om pandud 19. voz'sadan lopus kuti kezaküläpertiden Podlipki-žilo da stancii «Mitišči — Ščolkovo»-jonol (1895), tämbäi Podlipki-Dačnije-stancii lidnan päivlaskmas. Vll 1928−1938 žilon nimi oli Kalininskii.
Nügüdläine eländpunkt om sätud lidnan statusanke vn 1938 26. päiväl tal'vkud Kaliningrad-nimitusenke. Udesnimitihe Sergei Korolöv-konstruktoran kanzannimen mödhe vl 1996 erištamha päivlaskmaižes Kaliningradaspäi. Erigoittihe Jubileinii-lidnad sišpäi vl 1992, no ühtištuihe tagaz vn 2014 semendkus (läz 30 tuhad eläjid). Mülütihe severzid-se lähižid žiloid Korolövha vll 2003−2004.
Korolöv šingotase valdkundaližen «Roskosmos»-korporacijan tedotegimištol'žil edheotandoil, sidä kesken raketkosmine «Energii»-korporacii, ladimensauvomižen tegimel (varjoičendsistemad, Alfa Laval-koncernan lämudenvajehtamižen ladimed), mecanümbriradajal tegimel, kosmetiksubstancijoiden i bioližadusiden pästandal.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Kläz'm-jogen oiktal randal tobjimalaz, 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Rahvahaline «Hirbin sar'»-puišt (Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 5 km suvipäivlaskmha. Toižed lähembaižed lidnad (orhal) oma Puškino 3 km i Ivantejevk 2 km pohjoižhe, Fräzino 7 km pohjoižpäivnouzmha, Ščolkovo 4 km päivnouzmha, Balaših 7 km suvipäivnouzmha, Mitišči 1 km päivlaskmha.
Bolševo-raudtestancii radab lidnan keskuses «Jaroslavlin päraudtestancijaspäi. Raudtesarak lähteb pohjoižhe Fräzinonnoks. «Holmogori»-mante (M8-trass) om lidnan päivlaskmaižeks röunaks.
Korolöv om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.
Eläjad
Vl 1939 lidnan ristitišt oli 28 122 eläjad, vl 1959 — 41 427 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 183 402 ristutud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan koumetoštkümne jumalanpertid[3] i nell' časounäd oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 92,8%, ukrainalaižed — 1,9%, armenijalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 4,1%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Korolövan tehnologine universitet[4], sen dizainan tehnikum i kosmosmašinansauvomižen kolledž, Moskvan üläopendusen aluzkundoiden severz'-se filialad.
Galerei
Lidnan tobmuden pert'
- Church of Holy Trinity in Korolyov (large building) 1.jpg
Stroican jumalanpertin sur' pühäpert',
vn 2015 nägu 
Kosmoslendandoiden ohjanduzkeskuz
- Dklenina2011.jpg
Kul'turkeskuz
- Bolshevo2011.JPG
Bolševo-raudtestancii
vl 2011
Homaičendad
Irdkosketused
 |
Korolöv (lidn) Vikiaitas |
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||