Naro-Fominsk

Рувики-späi
Naro-Fominsk
Naro-Fominsk, Moscow Oblast, Russia - panoramio (8).jpg
Флаг[d] Герб
Флаг[d] Герб

55°23′00″ с. ш. 36°44′00″ в. д.GЯO

Valdkund
Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1840

Pind
  • 22
Высота

180

Aigvö

UTC+3:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 71 121 чел. (2021)[2]
Lugud
Telefonan kod

49634

Počtan indeksad

143301, 143302, 143306 и 143310

-

Официальный сайт

lugeda  diskussii  redaktiruida

Naro-Fominsk (Naro-Fominskan lidnümbrikon (edel vn 2017 kezakud — rajonan) administrativine keskuz, kaikiš suremb lidn koumespäi. Sai «sodahoštusen lidn»-arvod vl 2009.

Istorii

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1339 kuti Nar (Ivan Kalita-ruhtinasen zavetoičendas, nimitihe jogen mödhe. Fominskoje-žilo mainitase Naran sijas vspäi 1654. Se paloi täuzin francižen armijan lähtendan jäl'ghe vl 1812, no oli udessündutadud. Bumagkezerduzfabrikan aluz om pandud Dmitrii Skuratov-pomeššikal ühtes Nikolai Lukinanke vl 1840 Pen' Nar-külänno (ven. Малая Нара) i läz Fominskoje-žilod. Žilo nimitaškanzihe Naro-Fominsk:aks vspäi 1864. Oli makundan keskuseks vspäi 1918. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1926 15. päiväl keväz'kud, mülütihe lähižid külid sil-žo aigal. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil vn 1941 lopus (22. reduku — 26. tal'vku), äjad pertid i kanghiden fabrik oliba muretud.

Naro-Fominsk šingotase mašinansauvomižel tegimel (reaktivižiden likutimiden palad, energetine mašiništ), pertinsauvondkombinatal i lämoipalovastaižiden tegesiden kompanijal, trikotažan fabrikal, pakuitesen edheotandoil (alüminiibankad, plastikpakuitez), «Avon»-kompanijan kosmetikan edheotandal, sömtegimištol (lihakombinat, maidtegim). Nevondkundaližen aigan šuukkombinat radoi mugažo.

Geografijan andmused

Lidn sijadase lidnümbrikon päivnouzmas, Nar-jogen molembil randoil (Okan hura ližajogi), 180 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Gvozdn'- i Berözovk-joged (ven. Гвоздня, Берёзовка) lanktas Narha lidnas. Matkad Moskvhasai om 7 km pohjoižpäivnouzmha (Uden Moskvan Troickan ümbrik), Moskvan rengazavtotehesai — 53 km pohjoižpäivnouzmha. Toižed lähembaižed lidnad oma Kubink pohjoižhe i Balabanovo (Kalugan agj) suvhe.

Nar-raudtestancii (Kijevan päraudtestancii) — Obninsk»-keskustal. «Ukrain»-avtote (M3-trass) om lidnan suvipäivnouzmaižeks röunaks.

Eläjad

Vl 1939 žilon ristitišt oli 31 613 eläjad, vl 1959 lidnan — 35 419 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 64 665 ristutud. Otab kaht videndest lidnümbrikon ristitištos. Kaikiš suremb ristitišt oli 70..71 tuhad eläjid vll 2002−2009 (71 630 rist. vl 2009). protestantizman (baptistad, evangelistad) kundad.

Rahvahad (2010): uzbekad — 1,2%, toižed rahvahad — 5,4%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Naro-Fominskan tehnikum[4], privatine Nügüd'aigaine biznes-kolledž[5] i Moskvan agjan medicinižen kolledžan nomer 1 filial.[6]

Homaičendad

Irdkosketused



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk