Vanh Kupavn

Vanh Kupavn
Vanh Kupavn
Флаг[d]	Герб
	55°48′00″ с. ш. 38°11′00″ в. д.GЯO
Valdkund	Venäma;
Istorii da geografii
Pind	10,62;
Высота	140
Aigvö	UTC+3[d]
Eläjad
Eläjad	▼22 898 чел. (2021);
Lugud
Telefonan kod	49651
Počtan indeksad	142450
	Официальный сайт
	Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Vanh Kupavn (ven.: Ста́рая Купа́вна) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan päivnouzmas. Mülüb Bogorodskan lidnümbrikho (edel vn 2018 kezakud — rajonha), sen kahtenz' surtte lidn i eländpunkt.

Istorii

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Ivan Kalita-ruhtinasen poigiden vn 1348 kirjeižes kuti uz' žilo Kupavnan randal, tošti vn 1353 dokumentas (oficialižen alusenpanendan voz'). Šingotaškanzihe tehmišton žiloks 18. voz'sadan keskes, šuukkanghiden fabrik radaškanzi sil aigal. Časuiden tegim i himine tegim radoiba 19. voz'sadal. Himiž-farmaceftine kombinat radaškanzi vl 1936. Lidnanvuitte Vanh Kupavn-žilo sai lidnan statusad vl 2004.

Vanh Kupavn šingotase himiž-farmaceftižel kombinatal, himižreaktividen koumel edheotandal, eksperimentaliž-mehanižel tegimel, lämuz- i vilugoitmižmašiništon tehmižel, sauvondmaterialiden pästandal (sauvondmujud — koume edheotandad, gazbetonblok, vanund rosttumatomas terasespäi), gal'vanižiden elementoiden edheotandal, izotopoiden kompanijal, villkanghiden edheotandal i čulkfabrikal, logistikan keskusel, kalankazvatusen järedal Biserovskii-kombinatal ani suvipäivlaskmha lidnaspäi. Venäman tedokeskuz biologižikš aktivižiden substancijoiden varuitomudes radab lidnas mugažo.

Geografijan andmused

Fail:Ансамбль церкви Троицы Живоначальной в Старой Купавне (Московская область) DSC 8352 1 680.jpg

Ph. Stroican jumalanpert' vl 2014

Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Kupavink-jogen hural randal tobjimalaz (ven.: Купавинка, Kläz'man oigedpol'ne bassein), 140..145 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Padosein jogel sädab Kupavinskii-uitod (0,27 km²) lidnan päivlaskmaižes palas. Biserovon kalankazvatusen vezivaradimed (läz 10 km²) levitasoiš ani suvipäivlaskmha Vanhas Kupavnaspäi enččil turbazsoil. Reliktine Biserovo-järv (1 km², Kläz'man bassein) om 4 km suvipäivlaskmha lidnaspäi.

Matkad lidnaspäi Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 22 km päivlaskmha. Toižed lähembaižed lidnad oma Losino-Petrovskii 6 km pohjoižhe, lidnümbrikon Noginsk-keskuz 15 km päivnouzmha, Elektrostal' 20 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha, Elektrougli 7 km suvhe, Balaših 5 km suvipäivlaskmha i päivlaskmha.

«Volg»-avtote (M7-trass) om lidnan pohjoižröunaks. Kümnekilometrine raudtesarak tuleb lidnha «Moskv (Kurskan päraudtestancii) — Vladimir»-keskustan Kupavn-stancijaspäi, se radab 5 km suvipäivlaskmha orhal vspäi 1898.

Eläjad

Vl 1939 žilon ristitišt oli 14 688 eläjad, vl 1959 — 16 263 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 21 811 ristutud. Otab ühesandest lidnümbrikon ristitištos. Kaikiš suremb ristitišt oli 24..25 tuhad eläjid vll 1979−1989 (25 052 rist. vl 1989) i om nügüd' (vl 2020). Ortodoksižen hristanuskondan ph. Stroican jumalanpert' (om saudud vl 1751) i koume časounäd^[3] oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 93,7%, totarlaižed — 1,3%, ukrainalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 3,8%.

Professionaližen opendusen aluzkund om «Energija»-kolledžan (baziruiše Reutov-lidnas) Vanhan Kupavnan filial.^[4]

Homaičendad

Irdkosketused

	Moskvan agjan lidnad
	Aprelevk \| Balaših \| Beloozörskii \| Bronnici \| Čehov \| Černogolovk \| Dedovsk \| Dmitrov \| Dolgoprudnii \| Domodedovo \| Drezn \| Dzeržinskii \| Dubn \| Elektrogorsk \| Elektrostal' \| Elektrougli \| Fräzino \| Golicino \| Himki \| Hot'kovo \| Istr \| Ivantejevk \| Jahrom \| Jegor'jevsk \| Kašir \| Klin \| Kolomn \| Korolöv \| Kotel'niki \| Krasnoarmeisk \| Krasnogorsk \| Krasnozavodsk \| Krasnoznamensk \| Kubink \| Kurovskoje \| Likino-Dulövo \| Litkarino \| Lobn' \| Losino-Petrovskii \| Luhovici \| Lüberci \| Mitišči \| Možaisk \| Naro-Fominsk \| Noginsk \| Odincovo \| Orehovo-Zujevo \| Ozöri \| Pavlovskii Posad \| Peresvet \| Podol'sk \| Protvino \| Puščino \| Puškino \| Ramenskoje \| Reutov \| Rošal' \| Ruz \| Sergijev Posad \| Serpuhov \| Solnečnogorsk \| Stupino \| Šatur \| Ščolkovo \| Zaraisk \| Zvenigorod \| Žukovskii \| Taldom \| Vanh Kupavn \| Verei \| Vidnoje \| Visokovsk \| Volokolamsk \| Voskresensk

[_72993c059dbea415-1] OKTMO. 179/2016.

[_15bd2465f028e4c3-2] ttps://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx

[3] Vanhan Kupavnan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[4] Vanhan Kupavnan filialan lehtpoled «Energija»-kolledžan energypk.ru-saital. (ven.)

[1]

[2]

[3]

[4]