Fräzino
| Fräzino | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 | |||||
|
|||||
| 55°57′ с. ш. 38°03′ в. д.GЯO | |||||
| Valdkund | |||||
| Глава | Vladimir Ukhalkin[d] | ||||
| Istorii da geografii | |||||
| Tegemižen päiv | 1584 | ||||
| Pind |
|
||||
| Высота | 165 | ||||
| Aigvö | UTC+3[d] | ||||
| Eläjad | |||||
| Eläjad |
|
||||
| Lugud | |||||
| Telefonan kod | 49656 da 49625 | ||||
| Počtan indeksad | 141190, 141191, 141195 da 141196 | ||||
|
|
|||||
| Официальный сайт | |||||
 Mediafailad RUWIKI-tedoiš | |||||
![Флаг[d]](/wiki/Fail:Flag_of_Fryazino_(Moscow_oblast).svg)
.svg)
Fräzino (ven.: Фря́зино) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas. Om tedolidnan statusanke vn 2003 tal'vkuspäi.
Istorii
Eländpunkt mainitaškanzihe voziden 1584−1586 aigkirjas kuti Fräzinov- vai Samsonov-külä (ven.: деревня Фрязинова, а Самсонова тоже). Külän da lähižiden žiloiden (Fränovo, Fräzevo) nimi libub Venän italijalaižiden fräzad (fräzinad)-nimitusespäi, hö sauvoiba Moskvan Kremlid. Fräzino (Fräzin) om kirjutadud vll 1784−1926 küläks. Se oli muretud edel tegimištzonan sauvomišt 1960-nzile vozile, sirtihe eläjid Novofräzino-külähä. Vll 1901−1929 šuukkanghiden fabrik radoi küläs, udesprofiliruihe vl 1933 radiolampoiden tegimeks. Vl 1936 raudte tuli Fräzinho Ivantejevkaspäi. Kätihe Fräzinod radnikžiloks vl 1938. Se sai lidnan statusad vl 1951, šingotihe üläkorktan paksuden elektronikal. Alištub agjan tobmudele oikti vspäi 1968.
Fräzino šingotase «IRE-Polüs»-tedoühtelmasel (stökolkuidun lazerad), «Istok»-tedoedheotandal (ladimed gastroenteroskopijan täht, kulumižapparatad, lämuzdiodad). Eläjiden znamasine pala radab Moskvas.
Geografijan andmused
Lidn sijadase Lübosejevk-jogen üläjoksmusen randoil (ven.: Любосеевка 12 km pitte, Kläz'man hurapol'ne bassein), 165 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 20 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma Ivantejevk 5 km päivlaskmha i Ščolkovo 1 km suvhe.
Fräzino-raudteplatform (vspäi 1949) radab keskustan Bolševo-stancijaspäi (Korolöv) lopstancijaks lidnan keskuses, elektrojonused lähttas Moskvan Jaroslavlin päraudtestancijaspäi. Fräzino-jügustancii om saudud lidnan päivlaskmas.
Fräzino om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt, lugemata pen't Čižovo-küläd (4 rist. vl 2018). Lidn om ümbärtud Ščolkovon lidnümbrikon territorijal.
Eläjad
Vl 1939 žilon ristitišt oli 5 901 eläjad, vl 1959 lidnan — 19 130 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 55 369 ristutud. Kaikiš suremb ristitišt om 55..60 tuhad eläjid vspäi 2010 (60 437 rist. vl 2018). Ortodoksižen hristanuskondan nell' jumalanpertid[3] oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venälaižed — 93,0%, ukrainalaižed — 2,0%, armenijalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 3,8%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Venäman tehnologižen universitetan (ende MIREA, Moskv-lidn) Fräzinon filial[4] i Ščolkovon kolledžan palakund.
Galerei
«Istok»-tedoedheotandan sauvuz i vagzalan torg
Raštvoiden jumalanpert'
(vn 2011 nägu)- Fryazino, Moscow Oblast, Russia - panoramio (6).jpg
Läžundkodi
Fräzino-stancijan passažirplatform
Homaičendad
Irdkosketused
| Moskvan agjan lidnad | ||
| Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||