Pitkärantan kodiröunan muzei V. F. Sebinan nimel

Рувики-späi
Gerb-icon.png

Venäman kul'turministerstv

Arrow-Right.png
Gerb-big.png
Venäman Federacijan kul'turministerstv
Municipaline b'udžetine kul'turorganizacii
"Pitkärantan kodiröunan muzei Vasilii F'odorovič Sebinan nimel"
Питкяранта, музей, вид 2.jpg
Augonpanendan päiv 1969
Olendsija  Karjala
Adres

186810, Venäma, Karjala, Pitkäranta, Leninan ird, 46

 Venäma
Pämez' Dmitrii Jurjevič Trošin

Pitkärantan kodiröunan muzei Vasilii F'odorovič Sebinan nimel (lühüdašti — "Pitkärantan kodiröunan muzei V. F. Sebinan nimel", ven.: Питкярантский краеведческий музей имени Василия Фёдоровича Себина) — Karjalan municipaline b'udžetine kul'turorganizacii. Se sijadase Pitkäranta-lidnas adresadme Leninan ird, 46[1][2].

Muzei oli sätud vodel 1969[3].

Istorii

Augonpanii

Vozilpäi 1950 Pitkärantas radoi "Rusttoiden jal'genecijoiden klub", miččen sädi da mittušt ohjanzi Suren Kodiman voinan veteran Vasilii F'odorovič Sebin[4]. Vasilii Sebin sündui 7. vilukud vodel 1925 Vologdan agjan Čerepoveckan rajonan Hmelina-küläs. Konz Vasilijale oli 19 vot i hän oli merimehen, hän ühtni vointorihe Norvegian Kirkines-valdmoiš Karjalan front tacihe vihanikoiden päle Zapol'arjes redukus vodel 1944[5].

Vasilii Sebin radoi Pitkärantan školas № 1. Sebin tarkišteli ligetišen, miččes oliba vodel 1941 KFSSRan Pitkärantan vojenkomatal kuctud Rusttaha armijaha saldatad, hän tedišti heiden elo-ozas. Vasilii F'odorovič oigenzi sadoid kirjeižid niile, ked ühtniba Karjalan frontan tacindaha heinkus vodel 1944[5].

Muzejan sädand

Ristitud, kudambad kävuiba klubha, eciba vointemanke sidotud materialoid, miččed sädiba muzejan fondan alandusen. Kalud, miččid keratihe matkoiden aigan Pohjoižen Ladogan ümbrištos da Piterin agjas (Viborg, Tihvin, Pöud i toižed) starinoičiba vointoriden polhe Pitkärantan rajonas Sovetskijan-Suomaližen voinan (ven.) (vep. da Suren Kodiman voinan aigan[6].

29. kezakud vodel 1969 KPSSan raikoman b'uron käskön mödhe oli sätud "Vointetabuden muzei" školan № 1 pohjal[4]. Vasilii Sebin oli ezmäižen kodiröunan muzejan pämehen, hän tegi johtutesiden da azjbumagoiden kogomusid Sovetskijan-Suomalaižen voinan polhe, ned oma ven.: «Память и скорбь» da ven.: «Огненные вёрсты», mugažo hän oli orgkomitetan ühtnikan "Gor'an rist"-muštpachoiden tegemižen mödhe Sovetskijan-Suomalaižen voinas kolijoiden muštoks[6].

Muzejan radon ezmäižes kümnes vodes oli keratud enamba 1600 kalud. Jatketihe kerata azjbumagoid da materialoid, miččed oli sidotud voziden 1939—1940 da 1941—1944 vointegoidenke Pitkärantan rajonas[6].

Muzejan pert'

Muzejan pert' om XX voz'sadan ezmäižen polen suomalaižen arhitekturan istorijan muštpacaz. Pertin sauvoiba kuctud germanialaižed sauvojad ročilaižen arhitektoran projektan mödhe. Pertin ižandan oli Frederik Ernest Vallden, zel'l'laukan möi, sündui vodel 1882, hän lopi klassižen gimnazijan Kuopios. Tegihe korktemban kvalifikacijan zel'l'laukan möjaks. Jäl'ges eli Pitkärantas i sai laskendan avaita zel'l'laukan Impilahti-küläs[3].

Vallden oli mecnikoiden sebran ohjandajan, ohjanzi školan nevondištod, ühtni "Ladogan prihad"-skautsebran vanhembiden nevondištoho, a mugažo oli pühäkodin ohjanduzkundas. Sovetskijan-Suomaližen voinan augotišehesai Valldenan kanz jäti necen pertin. Suren Kodiman voinan aigan pertiš oli suomalaižiden Karjalan armijan VI korpusan štab. Sovetskijan Sojuzan aigan eriaigan pertiš oliba geologecindan partijan ohjanduzkund, lapsiden päivkodi, pioneroiden pert'[3].

Vodehesai 1939 Vallden kanzanke eli muzejan pertiš, üks' hänen vunukoišpäi tuli Pitkärantaha vodel 2009[7].

Pert' oli ühten niišpäi, miččed kaičihe Pitkärantas Suren Kodiman voinan voziš. Se om letud monolitižes raudbetonaspäi, seiniden keskes om pandud lämänpidim. Om kaičenus radai kotel'n, lämbituzsistem, mitte tehtihe edel voinad. Pertin erigoičusišpäi oma kivipordhad, sen päl om terras kaičpuižidenke[3].

Pertin pind ühtes linmanke om 1 ga, muzejan pind om 720,1 m², kahesa honust, kus om ezitadud ekspozicijad, i sur' ezizal[3]. Pert' om istorijan da kul'turan muštpacaz, miččel om regionaline znamoičend[6].

Vodel 1991 Voin tetabuden muzei sai "Pitkärantan lidnan istorialiž-kodiröunan muzei"-statusan"[4].

Vodel 2003 muzejale anttihe Vasilii F'odorovič Sebinan nimi augonpanijan muštoks[4].

Vodes kacujiden kesklugu om enamb 5000 mest. Muzejan pind: honused ekspzicijoiden-ozutelusiden täht — 244,2 m², keskaigaižed ozutelused — 15,5 m², fondan kaičuztaho — 19, 1 m², muzejan ezitanaz — 1 ga[1].

Muzejan pämez' — Dmitrii Jurjevič Trošin[6].

Ekspozicijad

Muzejas oma ekspozicijoiden zalad: agjan voinistorijas, kivitegeližuden kehitoitandas, cell'ulozazavodan istorijas, Pohjoižen Ladogan ümbrišton (ven.) (vep. londuses i tradicionaližes manradnikoiden elos[8].

Muzejan kahtel žirul om 10 ekspozicijad:

  • "Lidnan istorii — Zavodan istorii" cell'ulozaradišton polhe;
  • "Tundmatoi voin" (1939—1940) vointoriš suomalaižen da sovetskijan voinvägiden keskes Toižen Mail'man voinan aigan[9];
  • "Afganistan — sinä enamba, mi meiden velg...", kus om ezitadud azjbumagad, kuvad da videomaterialad;
  • "Pitkärantan kividen legendad";
  • "Ladogan ümbrišton živatoiden mir";
  • "Vanh Pitkäranta";
  • "Pitkärantan rajonan londuz";
  • Sädandrad;
  • "Ladogan kivinabornik";
  • "Hänen nimel" emuzejan zmäižes pämehes V. F. Sebinas, ecindjoukuiden rados, agjan sijal om ozutadud koume kaumištod, kus om pandud maha seičemekümne saldatad[9][7].

Om ozuteluzzal, kus om ezitadud "Vanh pert'"-ozuteluz, mitte starinoičeb E. Valldenan enččen zel'l'laukan pertin polhe, sigä om ozutadud astjad, radkalud, päčin maket vanhoidenke receptoidenke[9][1].

Ekspozicijad tundištoitaba kacujid kivitegeližuden kehitoitanke, Ladogan ümbrišton živatoiden mirunke, manradnikoiden elonke, voinistorijanke, a mugažo rahvahan sädandan mastariden radoidenkei tätüižen istorijanke[1].

Keradamištod

Tämbeižeks päiväks muzejan fondas om 9 523 kalud, niišpäi päfondas — 5 084 kalud, tedoabufondas — 4 439 kalud[4].

Kal'hembad keradamištod muzejas oma:

  • etnografine keradamišt;
  • tätüižiden keradamišt;
  • "Pitkärantan kividen legendad"-keradamišt om omištadud kivitegiližudele[9][1].

Ozutelused da akcijad

Muzejas tehtas mugoižid ozutelusid: "Tedmatoi voin vozil 1939—1940", "Zavodan istorii — lidnan istorii", "Vezimatk" agjan vezibohatusiš, "Kiven mir" Kitel'an granat-kiviš i Mursulan karjeras", "Ladogan ümbrišton živatad da lindud", "Vanh motiv", "Gerojiden tazangišt" Sovetskijan-Suomaližen voinan istorijas, a mugažo jogavoččed azjtegod: "Rahvahidenkeskeine muzejiden päiv", "Varakinskoiden ligendad" rahvahidenkeskeižed akcijad "Muzejiden ö", "Taidehen ö" i toižed[1].

Vägestused da pauklahjad

  • Vägesti konkursas i sai tugirahoid muzejiden tehnižen kaludišton täht vodel 2024 Rahvahaližen "Kul'tur"-projektan aigan[10].

Homaičendad

  1. ↑ 1 2 3 4 5 6 Краеведческий музей им. В. Ф. Себина. Музеи России © (8 vilukud 2024). Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  2. ↑ Муниципальное учреждение культуры "Питкярантский городской краеведческий музей имени В.Ф. Себина" Питкярантского муниципального района. Государственный каталог Музейного фонда Российской Федерации. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  3. ↑ 1 2 3 4 5 Питкярантский городской музей имени В.Ф.Себина. © Приключения в Карелии. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  4. ↑ 1 2 3 4 5 Питкярантский городской краеведческий музей им. В.Ф. Себина. Культура.РФ ©. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  5. ↑ 1 2 Основатель Питкярантского музея Василий Себин. © «Республика». Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  6. ↑ 1 2 3 4 5 Питкярантский городской краеведческий музей им. В.Ф.Себина. © Национальный музей Республики Карелия. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  7. ↑ 1 2 Питкярантский краеведческий музей им. В.Ф.Себина. Карелия. Отдых в Карелии ©. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  8. ↑ История здания, © Travel-PTK. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  9. ↑ 1 2 3 4 Питкярантский краеведческий музей им. В.Ф. Себина – история и экспозиции. Легендарная Карелия. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.
  10. ↑ В 2024 году два музея Карелии благодаря господдержке получат современное оборудование. © Администрация главы Республики Карелия. Дата обращения: 21 tal'vkud 2025.

Lähtked

Om sadud "https://vep.ruwiki.ru/w/index.php?title=Pitkärantan_kodiröunan_muzei_V._F._Sebinan_nimel&oldid=529267"