Šoutjärven muzei
| Šoutjärven vepsän etnografine muzei Rürik Loninan nimel | |
| Augonpanendan päiv | |
|---|---|
| Radčasud |
Kaikuččen päivän 10:00 - 17:00, lebuaig 13:00 - 14:00, |
| Olendsija | |
| Adres |
Počtan ird, 28, Šoutjärv', Änižröun, |
| Pämez' |
Natalia Anhimova |
| Sait | |
 | |
| diskussii • redaktiruida | |
Šoutjärven vepsän etnografine muzei Rürik Petrovič Loninan nimel[1] (ven.: Шелтозерский вепсский этнографический музей) — nece om muzei, kus om ozutadud vepsän rahvahan materialine da hengeline kul'tur, nece om Karjalan man valdkundaližen kodiröunan muzejan filial[2].
Muzei om tehtud vodel 1980 se tegihe Karjalan man valdkundaližen kodiröunan muzejan erištoks, vodelpäi 1987 — sen muzejan filialaks. Šoutjärven vepsän etnografine muzei om vanhas vepsläižes Šoutjärv'-posadas 1991 se om Mel'kinan pertiš, mitte om XIX-voz'sadan puarhitekturan muštpacaz. Mel'kinan pertiš konz-se eli bohat maorj Mel'kin.
Šoutjärven vepsän etnografižen muzejan fondoiš om enamb 10 tuhad kalud, miččed om keratud enamba kaiked Karjalan man vepsläižiš küliš (Šoutjärv'), Piterin da Vologdan agjoiden vepsläižiš küliš.
Muzejas om ozutadud mugoižed tematižed erištod kut «Änižröunan vepsläižiden istorii, elo da rad», «XIX-voz'sadan lopun — XX voz'sadan augotišen maorjan pertin elomišt», «Tanaz», mugažo «Nügüdläižiden vepsläižiden kul'tur»-ozuteluz.
Ekspozicii
Redukuspäi vodelpäi 2012 sügüz'kuhusai vodhesai 2014 Mel'kinoiden pertiš oliba kohenduzradod. Neciš aigas muzejan radnikad ühtes tedomehidenke, külän eläjidenke da muzejan sebranikoidenke ehtiba kirjutada Šoutjärven muzejan arhitekturno-planirovočnijan koncepcijan, kaikenaigaižen «Vepsän tannaz»-ekspozicijan koncepcijan da muzejan kehitoitandan strategine plan.
Suren panendan ekspozicijaha tegiba Venäman tedoakademijan Karjalan tedokeskusen Kelen, literaturan da istorijan institutan radnikad, Karjalan Rahvahaližen muzejan azjantundijad. Hö starinoičiba ičeze avaidusiš vepsän rahvahan istorijan, etnografijan, kel'tedon da toponimijan tedoalovehiš.
Tämbei muzejas om udessündutadud maorjan pertin interjer, uuk - sija, mitte ühtenzoitab eläb pertin palan da tanhan, a mugažo sarai. Adivod voiba nägištada uden zalan, miččen nimi om «Vepsläižed. Istorii. Kel'. Eländtahod. Kacund mirhu». Kaikutte modul' zalas sanub Venäman vähäluguižen igähižen vepsän rahvahan kelen, kul'turan da istorijan erigoičusiš. Udes zalas om läz 350 todesišt kalud, miččid puhtastiba da kohenziba Karjalan Rahvahaližen muzejan azjantundijad. Ekspozicijan dizaineran čomenzoitusen tegi ООО «ARTNAVOLOK».
Nügüdläižel aigal muzei kehitoitase tedotehnilogijoiden abul. Vepsläižes muzejas voib kävelta zaloidme planšetan libo smartfonan abul QR-kodan kal't, mugažo rata elektronnijas mediatekas, kacta Internet-lähtkid. Muzejas radab «Melekaz lämoi»-sistem[3].
Ozutelused
Sikš ku voz' 2024 om Vepsän kul'tursebran jubileine voz' (35 vot), muzekas om avaitud "Tedoiden kastkeine - melid sötab" ("Росинка знаний - умы питает")-ozuteluz. Ozutelusen päidei - karjalaižiden tedomehiden elo-ozoiden kal't, kudambil oma külälaižed jured, kingitada norišton homaitust kaiked tärktembaha küzundaha: midä minä tahtoin da kut minä kehitoitamoi.
Tundištoituzmatkad da mastar'-klassad
Muzejan radnikad tegeba tundištoituzmatkoid[4] da tematižid ozutandoid lapsiden da aigvoččiden täht. Voib lähtta jaugai da kacta Šoutjärven penid derüunoid. Voib ajada avtobusal Šoutjärvespäi Kaskezaha libo Himjogehe, mugažo Änižröunan toižihe vepsläižihe külihe. Sikš ku Šoutjärves radab "Kaičii"-organizacii, ka muzejan kal't voib putta erazvuiččihe mastar'-klassoihe da opetas kudomaha, sidomaha raidaspäi da tohespäi, poimimaha, paštmaha kalitoid da tehmaha ičeze käzil tätüižid-kaičijoid[5].
Homaičendad
- ↑ Шелтозерский вепсский этнографический музей им. Р.П.Лонина. Официальный сайт.
- ↑ Шелтозерский вепсский этнографический музей им. Р.П. Лонина. Культура РФ.
- ↑ Шелтозерский вепсский музей. Экспозиция.
- ↑ Экскурсия в Шелтозерский музей. Коренные народы Карелии. Дата обращения: 15 redukud 2011.
- ↑ Шелтозерский музей. Экскурсионные маршруты и мастер-классы.
Literatur
- Карелия: энциклопедия: в 3 т. / гл. ред. А. Ф. Титов. Т. 3: Р — Я. — Петрозаводск: ИД «ПетроПресс», 2011. — 384 с.: ил., карт. ISBN 978-5-8430-0127-8 (т. 3) — С. 279
Tarkendused
- Šoutjärven vepsän etnografine muzei Rürik Petrovič Loninan nimel «Venäman melentartuisijad»-saital
- Видео
- Šoutjärven vepsän etnografine muzei. Karjalan Valdkund. Venäman pened muzejad. Venäman televidenii (26 kül'mkud 2014). Дата обращения: 8 uhokud 2015. Архивировано из оригинала 2 tal'vkud 2014 года.