Kurban muzei
| Vepsän kul'turan muzei Kurbal | |
| Augonpanendan päiv |
1983 |
|---|---|
| Radčasud |
Kaikuččen päivän 10:00 - 17:00, lebuaig 13:00 - 14:00, |
| Adres |
Kurb, Podporožjen rajon, |
| Pämez' |
Svetlana Jeršova |
Vepsän kul'turan muzei Kurbal (veps.: Vepsän kul’turan muzei, Vepsän elon da kul'turan muzei) — nece om muzei, kus om ozutadud vepsän rahvahan materialine da hengeline kul'tur, nece om Podporožjen rajonan kodiröunan muzejan filial.
Muzei om tehtud vodel 1983 kodiröunan tedajan Svetlana Jeršovan tahton mödhe. Vepsän kul'turan muzei om vepsläižes Kurb-poselkas Podporožjen rajonas Piterin agjas[1]. Vodel 1987 muzei sai «Vepsläižiden kul'turan da elon školmuzei»-nimen da oli avaitud školas. Vodelpäi 2010 se sai Podporožjen kodirandan muzejan filialan statuan.
Vepsän elon da kul'turan muzejan fondoiš om läz 9680 (ühesa tuhad kuz'sadad kahesakümne) kalud, miččed om keratud enamba kaiked Piterin agjan vepsläižiš küliš.
Istorii
Kurb — nece om poselk, kudamb seižub Ojat' jogen randal. Hänele om enamb 60 vot. Konz-se poselk oli sur’, ristituid poselkas eli äi, kaikile oli rad, lapsed käveliba školha. Kezal, a erašti i tal'vel openikad opendajidenke ühtes käveltihe lebule da kalatamha külihe. Nene oliba vepsläižed küläd: Rihaluine, Sarjärv, Noidal, Rebagj, Korval, Nürgoil. Neniš tahoiš jo ei olend nikeda eläjid. Sigäpäi lapsed toskeltihe školha kaiken midä oli heile melentartušt.
Muga školas kerazihe savesižid da puižid astjoid, tohesižid kašlid da puzuid, roudeižid padoid, rehtlid da völ äjan tošt. Väheižin, no školas kerazihe äi elod, muga i tegihe Vepsän elon da kul'turan muzei Kurbal. Sen pämehen da kacujan tegihe Svetlan Ivanovna Jeršova[2]. Muzei tehtihe školan honusehe. Kaikile nece rad tuli mel’he. Zavodiba abutada ken mil voi: ken lämil vaihil, ken toi čomid käzipaikoid, enččid sobid, äi püdusid mectusen da kalatusen täht. Muzejas paksus mäniba maman kelen da istorijan urokad. Muzei tegihe tetabaks, muzejaha tuleškanzi äi adivoid: rajonan toižiden školiden openikad, üläopenikad, tedomehed, adivod Venäman erasiš tahoišpäi i mugažo verhiš maišpäi. Openikad vediba ekskursijoid kahtel kelel — vepsaks i venäks. Muga muzei radoi školas vodehesai 2009. Vodel 2009 škol oli saubatud i muzejan kehitoitusen täht tuli juged aig[3].
Kaiken vägen da hengen pani Svetlana Ivanovna, miše ei kadotada muzejad. Ved' tehtud radod muzejan täht oli lujas äi i sidä žal' oliži kadotada. Kogonaižen voden hän napri tehta midä-se, miše kaita muzei. Ajelihe Piterihe da Podporozjehe erazvuiččihe instancijoihe ecmähä abut. Hänen rad ei olend tühjan. Vodel 2010 Piterin agjan kul'turan upravlenii andoi Kurban muzejale Podporožjen kodirandan muzejan filialan statusan, a Vidlan administracii andoi muzejan täht jättud pert', miše sinnä voiži oli sirtta muzejan kaluid.
Uz' muzejan elo
Svetlana Ivanovna[4] lähembaižidenke radoi kaiken kezan. Ezmäi tehtihe remont: pandihe päč, kohetihe pordhad da lavoid, mujutadihe seinäd, jäl'ges abutadihe mülütada kaik elo školan honusespäi udehe pert’he. Oli äi radod, abutiba sebranikad, openikad, poselkan eläjad, no enamba kaiked ičein lapsed da vel'l'.
Nügüd' muzejas tegihe völ paremb, voib möst vastata adivoid, ozutada kaik sijad, kelle mel’he i kelle ofot kacta i teta vepsan kul’turad da elod. Paksus muzejas oma adivod, no enamb kezal. Ken tuleb adivoihe, ka se ei aja siriči, zaidib muzejaha. Muga voz' vodelpäi muzei kazvoi i nügüd' muzejan fondas om läz 9680 (ühesa tuhad kuz'sadad kahesakümne) kalud: om unikaline kogomuz, mitte starinoičeb vepsän rahvahan elon polhe, om äi käzitehmusid, om adr i ägez, oma harav, lituuk i puine hang, oma stavinad, käzikivi, lapsiden kättud, om harvoid kirjoid da azjbumagoid, fotoid, kuvid, arheologižid löudusid da erazvuiččid melentartuižid starinoid, kudambid oliba iče vepsläižed sanunuded. Muzei om poselkan eläjiden südäin.
Vodel 2011 Svetlana Jeršova sai ičeze aivoččes rados vepsän kul'turan da kelen kaičendan täht «Mirun pu»-premijan[5]. Hüvä, konz ristitul pandud väged voiba homaita da arvostada.
Literatur
- Verez tullei al’manah 2011, Lapsaigaspäi tahtoi olda opendajan, Ol'ga Jeršova. Lehtpol’ 83-84.
- Vepsän kelen openduzkirj: 10.-11. klass: Родной (вепсский) язык для 10-11 классов: учебник для общеобразовательных организаций/ Н. А. Петрова, Е. Е. Харитонова, S. I. Jeršova «Vepsläine muzei Kurbou». Lehtpol' 77-78
Homaičendad
- ↑ Музей вепсской культуры в поселке Курба. Дата обращения: 12 elokud 2011.
- ↑ Сказочные места. Дата обращения: 17 elokud 2018.
- ↑ Piterin agjan vepsläižed pakitas abud Venäman prezidental.
- ↑ Скромная подвижница из Курбы. Дата обращения: 12 elokud 2021.
- ↑ «Mirun pun»-premii