Kondopogan röunan muzei

Рувики-späi
Gerb-icon.png

Venäman kul'turministerstv

Arrow-Right.png
Gerb-big.png
Venäman Federacijan kul'turministerstv
Municipaline kul'turorganizacii
"Kondopogan röunan muzei"
Музей Кондопожского края.jpg
Augonpanendan päiv 28. kezakud 1984
Tem kodiröunan istorii
Adres 186225, Karjala, Kondopoga,
Prpletarskaja-ird, 13
Pämez' Ol'ga Leonidovna Lokteva
Sait kondmus.karelia.ru

Kondopogan röunan muzei (ven.: Музе́й Кондопо́жского кра́я) — muzei Karjalan Kondopoga-lidnas. Se om omištadud Kondopogan rajonan istorijale da kul'turale[1].

Istorii

Ende nece oli Kondopogan kodiröunan muzei, sen tegemižen tomotajan oli Karjalaiž-Suomalaižen SSRan arvostadud opendai, Karjalan ASSRan arvostadud kul'turradnik, Kondopogan školan opendai, openduzohjandai, a jäl'ges pämez' Sergei Šežemskii. Kaluid muzejan täht keraziba Kondopogan rajonan kodi-istorijan tundijad.

Necen muzejan pohjal vodel 1984 oli sätud Kondopogan röunan muzei. Se avaitihe 28. kezakud vodel 1984, 40-voččel jubileipäiväl, konz Kondopoga-lidn päzutadihe germanialaiž-suomaližišpäi vihanikoišpäi.

Ezmäine muzejan nimi oli Kondopogan lidnan kodirandan muzei.

Vozil 1985—1991 muzei oli Karjalan valdkundaližen kodiröunan muzejan filialan.

Vodelpäi 1991 muzei tegihe municipaližeks i alištui Kondopogan rajonan administracijan kul'turerištole. Kul'turerišton udištusen taguiči vodelpäi 2006 muzei mülüškanzi Kondopogan kul'turkeskusehe, vodel 2007 se mülüi Kondopogan Norišton-kul'turan keskusehe.

Vodel 2008 vilukun 1. päiväspäi muzei om ičenaine juridine organizacii; sen nimi — municipaline "Kondopogan röunan muzei"-kul'turorganizacii. Voden 2012 vilukun 1. päiväspäi nece om b'udžetine "Kondopogan röunan muzei"-organizacii[2]. Muzejan lühüd nimi om "Kondopogan muzei".

Radnikad (voden 2024 lopuks)

  • Pämez' — Ol'ga Leonidovna Lokteva;
  • muzejan kaluiden kaičii — Natalja Aleksandrovna Afonina;
  • muzejan-opendusen radon metodist — Irina Aleksandrovna Artamonova.

Fondad

Fondan istorii

Muzejan fondan tegemižen täht tuli abuhu Kondopogan muzejan fond. Siš päsijal oliba azjbumagoiden da kuviden kollekcijad, sovetskijan aigan lehtesed, kulehtesed, oli pen' kaluiden keradamišt-ki.

Teravas Kondopogan röunan muzejan avaidusen jäl'ghe (siloi Kondopogan lindnan kodirandan muzejan) fondas zavodiba ozutadas erazvuiččed uded keradamištod: tulotandradon ezinikoiden da Suren Kodiman voinan veteranoiden azjbumagad, kodimaižed pauklahjad, monetad i bumagden'gad, sijaližiden radištoiden tehmusiden ozutesed, karjalaižiden taidehpirdajiden kuvad.

Voziden 1990 lopus — voziden 2000 augotišes zavottihe kerata mugoižid kaluid, miše voi tehta ozutelusid da ekspozicijoid. Muga muzejas ozutihe voziden 1960 kaluiden, taidehradoiden, sovetskijan aigan monetoiden kollekcijad.

Semendkus vodel 2010 ekspedicijoiden aigan Kondopogan rajonan külidme "Matk lüdilaižiden maha"-projektan aigan keratihe äi etnografižid kaluid, miččed starinoičiba lüdilaižiden (ven.) (vep. elon polhe. Kollekcijas om 258 kalud, niiden keskes oma todesižed kalud, miččed starinoičeba tradicionaližes manradnikoiden elos XIX voz'sadan lopus — XX voz'sadan keskes. Nene kalud ozutaba, mitte oli jogapäiväine elo küliš, miččiš eläba lüdilaižed.

Erased muzejan fondad oma päsijal ani sen augonpanendaspäi. Niiden keskes oma XVIII—XIX voz'sadoiden Kondopogan rajonan raudtegeližiden zavodoiden tehmusiden ozutesed, etnografižed da arheologižiden materialoiden kollekcijad, sijaližiden radištoiden tehmusiden ozutesed, sijaližiden taidehpirdajiden kuvad[3].

Muzejan fondas om enamb 2000 eksponatad.

Päkeradamištod

  • lidnan da rajonan fotokuvad d a azjbumagad;
  • lidnan tetabiden eläjiden azjbumagad;
  • Suren Kodiman voinan azjbumagad da kalud;
  • Suren Kodiman voinan veteranoiden pauklahjad;
  • monetoiden keradamištod;
  • karjalaižiden taidehpirdajiden taidehradod;
  • etnografijan keradamišton kalud, karjalaižiden elon kalud;
  • lidnan da rajonan radištoiden tehmusiden ozutesed[4]
  • geologižed keradamištod;
  • Kondopogan rajonan raudtegeližiden zavodoiden tehmused.

Rad

Radon erigoičused

  • ozutelusiden tegemižen rad;
  • tedo-openduzrad;
  • kul'turrad;
  • openduzmahton rad;
  • muzejan fondoiden täudenzoitandan, lugemižen da kaičendan rad

Ozutelusiden tegemižen rad

Muzejas tehtas erazvuiččid ozutelusid kacujiden täht. Ozutelusiden täht kävutadas kaluid kut ičeze fondoišpäi, muga Karjalan toižiden muzejiden fondoišpäi.

Muzejas mäneba personaližed ozutelused, miččil om ezitadud taidehradod, grafika, Karjalan da toižiden agjoiden taidehpirdajiden da mastariden fotokuvid, londuseliž-tedoižed kollekcijoid.

Voden aigan muzajas radab läz 20 ut ozutelust[2].

Erased ekspozicijad da ozutelused

Vodel 2009 muzejas avaitihe istorialiž-kodirandan "Za dalju vremeni"-ozuteluz. Ekspozicijan materialad starinoičeba XVII—XIX voz'sadoiden Lopin pogostoiš (ven.) (vep. Obonežjes, a mugažo XX voz'sadoiden ülipigailižiš vajehtusiš. Starinoitas azjtegoiš ezmäižiš Butenanta fon Rozenbušan raudtegeližiden zavodoišpäi Kondopogan vezivägišton da lehtesenbumagtegeližen fabrikan sauvondahasai.

Kondopogan röunan muzei südäimes

Material om anttud aigtegoiden jäl'gendustme. Ekspozicijas om kaks' palad: "Imperijan kivi da metall" i "Nevondištoiden bumag da energii". Ned palad om jagetud völ temoihe: "Obonežjen metalltegeližuz'", "Tivdijan da Vauktan mägen mramor", "Elektročud", "Kondopogan bumag". Ekspzicijal om ozutadud fotomaterialad, azjbumagad, voziden 1920 kinohronik. Nene kalud oma Kondopogan muzejaspäi da personaližiš kollekcijoiš.

Vodel 2024 nece ekspozicii radoi[5].

Vodel 2011 muzejas radoi ozuteluz "Kut sep Ilmarinen ajoi kozičemha", se starinoičeb lüdilaižiden (ven.) (vep. kul'turan enččes da nügüdläižes. Nece ozuteluz oli "Matk lüdilaižiden maha"-projektan jäl'gmäižen azjtegon, miččen muzei tegi Vladimir Potaninan abufondan abul. Ozutelusen s'užet oli tehtud pajon pohjal, miččen kirjuti karjalan kul'turan oppii Nikolai Leskov Petroskoin ujezdan Borodin-Navolok-külän manradnikan Jelizaveta Turun sanoišpäi (om paindud "Eläb vanhuz'"-kulehteses vodel 1893). Pajon idei — igähine mužikan da naižen vänd londuses i kul'turas, svadib i kanz, mužikan i naižen mahtradod: sepän rad, manradod, kalatez, mectuz, kanghan da sobiden tegend, sömižen vaimičend.

Ozutelusel oli ezitadud XIX voz'sadan lopun voziden 2010 augotišen aigan kalud i starinoičiba karjalaižiden radoiš da elos. Ozutelusen avtorad oppiba istorijan, tradicijoiden da nügüdläižen aigan sidod, lüdilaižiden tradicijoiden erigoičusid.

Voden 2024 redukun 24. päiväspäi voden 2025 vilukun 12. päivähasai muzejas radoi "Uspenijan pühäkodin keskaigan nekropol'. Kaivandad da avaidused Kondopogas"[6]. Siš oli ozutadud voziden 2023—2024 ezmäižed arheologižiden kaičuzoppindtöiden satused, miččid oli tehtud Kondopogas Uspenijan pühäkodin sijal, mitte paloi 10. elokud vodel 2018. Pühäkodi oli puarhitekturan muštpachan i ühten kaikid korktembišpäi pühäkodišpäi Venäman Pohjoižel. Udištandradoiden aigan löutihe kul'turjäl'gid, a konz Venäman tedoakademijan arheologijan institutan Kondopogan jouk zavodi oppida sigä, ka löuzi enččen kaumišton, mitte oli täs völ edel pühäkodin sauvondad[7].

Openduzrad

Vodes muzejaha tuleb enamba 10 tuhad last. Heiden täht vedetas interaktivižid openduzčasuid, ekskursijoid, mastar'-klassoid. Nenihe azjtegoihe ühtneba lapsed päivkodišpäi da openikad[2].

Homaičendad

  1. ↑ Муниципальное учреждение культуры "Музей Кондопожского края". Госкаталог. Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.
  2. ↑ 1 2 3 История. МУК «Кондопожский музей». Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.
  3. ↑ Коллекции и экспонаты. МУК «Кондопожский музей». Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.
  4. ↑ МУК «Музей Кондопожского края». Администрация Кондопожского муниципального района. Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.
  5. ↑ За далью времени. МУК «Кондопожский музей». Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.
  6. ↑ Иконы для восстанавливаемой Успенской церкови представили в музее Кондопоги. Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.
  7. ↑ Средневековый некрополь Успенской церкви. Раскопки и открытия в Кондопоге. МУК «Кондопожский музей». Дата обращения: 19 tal'vkud 2025.

Lähtked

Om sadud "https://vep.ruwiki.ru/w/index.php?title=Kondopogan_röunan_muzei&oldid=531343"