Valaaman muzei-kaičuztaho

Рувики-späi
Valaaman tedooppindon pühäkodi-arheologine da londusine muzei-kaičuztaho
St. Nicholas Skete on island Valaam on Ladoga lake and little ship..jpg
Tip valdkundaline organizacii
Om tehtud 1979
Augonpanijad Karjalan kul'turministerstv, Moskvan patriarhii
Olendsija Venäman flag Valaam (Venäma)
Raderištuz turizm
Sait museum.ru/M1240
Логотип РУВИКИ.Медиа Mediafailad RUWIKI-tedoiš

Valaaman muzei-kaičuztaho (ven.: Валаа́мский музе́й-запове́дник) ezmäi oli valdkundaline muzei, sidä jäl'ghe tegihe kommercitomaks organizacijaks, mitte sijadase Valaaman sarištol, om tehtud sariden arhitektur-londuzkompleksan kaičendan täht, völ taidehen, grafikan, käziradontaideh da Valaaman Spaso-Preobraženjan mužikoiden monastirin istorijan materialoiden keradamištoiden kaičendan da ekspozicijan täht[1].

Istorii

Valaaman sarištol sijadase Spaso-Preobraženjan mužikoiden monastir', mitte om Venäman pohjoižpolen ortodoksižen uskondan päkeskuz. Monastirin hüvä aig oli voz'sadan XIX keskaigal — voz'sadan XX augotižaigal, konz monastiriš oli kehitoitud elomišt, töpajad, fermad, sadud, pukazvmusiden kazvatuztarh, laivoiden vezikanalad, miččed ühtenzoitiba järviden sisteman da toižed. Vodel 1917 Suomi sai ripmatomuden i Valaaman sared mülüiba sen joukuhu. Vozil 1939—1940 Sovetsko-suomalaižen voinan aigan Valaaman monahad evakoičihe Suomehe da läz Heinävezi-küläd tehtihe Uden Valaaman monastir'. Udehe monastirihe da cerkvtaidehen muzejaha Kuopio-lidnaha putui sur' kirjišton da arhivoiden pala, kellod, jumalaižed da toižed kal'huded, miččed oliba todud Valaaman monastirišpäi[2].

Vodel 1979 Valaaman sarištol, miččel jo oli londuzkaičuztaho-status, Valaaman Spaso-Preobraženjan monastirin arhitektur-londuzkompleksan kaičendan täht RSFSRan ministroiden nevondišton käskon vodel 28.08.1979 № 437[3] om vahvištoitud valdkundaline muzei kaičuztaho, mitte om Karjalan rahvahaližen muzejan erišt. Sarišton teritorii oli jagatud kovas kel'tud kaičuztahon, rekracionižen, elomišton, kaičenakvatorijan erištoihe. Valaaman monastirin sauvotused (Spaso-Preobraženijan jumalanpert', kel'joiden korpusad, adivpertid) da skitad, miččed oma tehtud "Venästiliš" (arhitektor A. M. Gornostajev da toižed) saiba Venäman kul'turjäl'gestusen objektad-statusad (ven.) (vep..

Vodel 1984 "Valaaman valdkundaline istoriko-arhitekturine da londusine muzei-kaičuztaho" lähteb Karjalan rahvahaližen muzejan erištospäi[4].

Konz Valaaman monastir' udes zavodi rata vodel 1989, muzei-kaičuztahon fondoiš oli läz 13 tuhad kaičendkalud, sen lugus arheologižed löudused, etnografižed da londusižed keradamištod, nügüd'läižiden pirdajiden grafik- da taidehradoiden keradamištod, miččed oma omištadud Valaamale[2].

Vodel 1992 Karjalan ASSRan ministroiden nevondišton käskon mödhe muzei-kaičuztaho oli heittud da oli tehtud röunotadud vastusenpidändanke "Valaaman tedooppindon pühäkodi-arheologine da londusine muzei-kaičuztaho"-tovariščestvo, sidä aigan fondan keradamišton palan anttihe Pohjoižen Ladogan ümbrišton regionaližehe muzejaha (Sortavala-lidn)[5].

Kacmata sihe, vodel 1995 läksi Venäman prezidentan käsk № 176, mitte mülüti heittud Valaaman valdkundališt istoriko-arhitekturišt da londusišt muzei-kaičuztahod Federaližen znamoičendan istorijan da kul'turan jäl'gestusen objektoihe[6].

Vodel 2002 tehtas uden muzejan vajehtusen, miččen mödhe muzejan form vajehtase röunotadud vastusenpidändanke sebraks, uden organizacijan sädajad oma Karjalan kul'turministerstv da Moskvan patriarhii (ven.) (vep.[4].

Vodel 2009 kaikenaigaine muzejan ekspozicii avaidase udes sauvotud Pühä Vladimiran skitas [4].

Vodel 2013 om uz' Valaaman muzeiistorijan vajehtuz — tehtas röunotadud vastusenpidändanke "Valaaman monastirin muzei"-sebran. Sen üksjäine sädai om Valaaman Spaso-Preobraženijan Stavropigialine mužikoiden monastir'[4][7][8].

Vodelpäi 1996 Valaaman sarišton londusižen kul'turkompleksan taho om JUNESCO mail'man jäl'gestusen lugetišhe kandidat, no vodel 2016 tedotuz om ottud tagaze[9].

Kaičuztaho

Vodel 1965 Valaam-saren tedotihe londusižeks kaičuztahoks. Vodel 1993 Valaaman sarišt sai unikaližen istoriližen da londusižen tahon statusan. Sihe mülüb 50 kal'l'sared Ladogan lähembaižen vezipindanke. Sured sared oma Valaam da Skitskii. Karjalan valdmehišton käskon mödhe 31.12.1999 № 207-П rad Valaaman sarištol om röunatadud[10]. Kaičuztahon suruz' om 24700 gektarad. Necel tahol kazvab kavagmec, miččen pedajiden igä om koume sadad vot. Äjad kazvmused, miččed kazdas sarištol oma mülütadud Karjalan Rusttaha kirjaha, monastirin saduiš om äi erazvuiččid jablon'pun roduid, erasiden igä om enamba 100 vot. Kaičuztahon territorijal oma südäinjärved, miččed om ühtenzoitud kanaloil da jogil[5].

Arhitektur

Valaaman arhipelagan päkal'huz' om Spaso-Preobraženijan monastirin arhitekturkompleks, miččehe mülüb jumalankodi da keljoiden korpusad. Sidä paiči sarištol om 13 skitad, miččed oma voz'sadoiden XIX-ХХ arhitekuran muštpachad[11].

Ekspozicii

Muzejan keradamištos oma kalud, miččed starinoitas Valaaman monastiriš da sarištos, sen lugus arheologižed löudused, taideh-, grafik- da käziradontaidehen radod. Erihomaišusel oma nene ozutelused:

  • Kaikenaigaine ekspozicii Pühä Vladimiran skitan jumalanpertin kalutamižes.
  • Karetoiden da hebotanhan sarajal Monastirin lahten pristanil om avaitud Valaaman monastirin elomišton ozuteluz[7].
Tundištoituzmatkad

Valaaman arhitekturas, londuses, istorijas da melentartuisijoiš voib tedištada tundištoituzmatkoiden aigan. Ozutesikš:

  • Kacundtundištoituzmatk Valaaman Spaso-Preobraženijan mužikoiden monastirin usad'ban mödhe;
  • Valaaman skitad-jaugtundištoituz, mitte mäneb Voskresenskijan, Gefsimanskijan da Konevskan skitoiden mödhe (sen pätego om ozutada kovan pohjoižen londusen da inokoiden elon garminijad);
  • Kon'ovskan järved om tundištoituzmatk, mitte starinoičeb Valaaman sarišton unikaližes floras da faunas da toižed[12].

Kut voib sadas da kus voib azotadas

Valaam-sar' om Ladogan öbokan poles. Sadas sarele voib "meteor"-pigalaival.Biletad voib ostta internetas vai pričalan kassoiš, no aktivižen turistaigan biletoiden lugumär om röunatadud, sikš pidab aigaleze ostta sidä. Valdmad (pričalad) oma Priozerskas da Sortavalas. Matk Priozerskaspäi om 1-1,5 časud, Sortavalaspäi om 1 čas[13].

Adivpertid
  • "Valaam"-palomnikoiden pert';
  • "Igumenskii"-palomnikoiden pert'.

Völ sarel oma kalutadud kangazkodoiden tahod. Ližamaksas voib otta arendaha kangazkpodan, katl'an, kirvhen, haugod da toižen[14].

Homaičendad

  1. ↑ Паломничество на Валаам. Дата обращения: 13 vilukud 2026.
  2. ↑ 1 2 Российская музейная энциклопедия, 2001, с. 88.
  3. ↑ Постановление № 437, 1979.
  4. ↑ 1 2 3 4 Вехи истории Музея Валаамского монастыря.
  5. ↑ 1 2 Валаамский музей-заповедник, 2015.
  6. ↑ Указ № 176, 1995.
  7. ↑ 1 2 Что скрывают стены Валаамского музея? Дата обращения: 13 vilukud 2026.
  8. ↑ Музей спасо-преображенского валаамского монастыря. Экспозиция. Дата обращения: 13 vilukud 2026.
  9. ↑ World Heritage Site.
  10. ↑ Правила посещения территории Валаамского архипелага. Дата обращения: 14 vilukud 2026.
  11. ↑ Достопримечательности Валаама. Дата обращения: 14 vilukud 2026.
  12. ↑ Экскурсии. Дата обращения: 14 vilukud 2026.
  13. ↑ Как добраться до острова Валаам: метеор, электричка или экскурсия. Дата обращения: 14 vilukud 2026.
  14. ↑ Проживание на Валааме. Дата обращения: 14 vilukud 2026.

Literatur

Om sadud "https://vep.ruwiki.ru/w/index.php?title=Valaaman_muzei-kaičuztaho&oldid=530677"