Ankar

Ankar
turk.: Ankara
39°56′09″ с. ш. 32°50′19″ в. д.
Valdkund	Turkanma
Глава	Mansur Yavaş[d]
Istorii da geografii
Pind	25 632
Высота	938 ± 1
Aigvö	UTC+3:00[d]
Ekonomik
Eläjad
Eläjad	▲5 747 325 чел. (2021)
Lugud
Telefonan kod	312
Počtan indeksad	06000–06999
Avtomašinoiden nomeroiden kod	06
-
lugeda • diskussii • redaktiruida

Ankar (turk.: Ankara [ˈaŋ.ka.ɾa]) om Turkanman pälidn. Se om valdkundan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe Stambulan jäl'ghe.

Istorii

Eländpunkt mainitase 7. voz'sadaspäi edel m.e. Amuižen Grekanman purtkiš kuti Angora vai Ankira (kozid, kodijänišid i kažid. Keratihe tegimid ezmäižhe tegimišton zonha vaiše vl 1990.

Ankar šingotase pälidnan funkcijoil, transporttesol'meks i penil edheotandoil tobjimalaz (metalltegesiden pästand, torguind, söm, soba, mebel'). Neniden sarakoiden tegimed ratas: mašiništonsauvomine (sidä kesken elektro-), sodatehnik, sömtegimišt, farmaceftine. Om äi rahanpanmižen i opendusen aluzkundoid.

Geografijan andmused

Lidn sijadase valdkundan keskuzpalan lodehes, Anatolijan mägitazangištol, 938 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun i elokun lämuz om +23 C°, vilukun — +0,3 C°, voden keskmäine lämuz om +12,1 C°. Paneb sadegid 402 mm vodes, vähemba heinkus-sügüz'kus (12..19 mm kus).

Eläjad

Vl 2014 eläjiden lugu oli 4 587 558 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Transport

Avtobusad, tramvaid, ezilidnelektrojonused da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Vspäi 1996 metropoliten radab (vspäi 2017 om 5 jonod, 56 stancijad, 64 km raudted).

Rahvahidenkeskeine Ankara Esenbog-lendimport (turk.: Ankara Esenboğa Havalimanı, ESB, 15,8 mln passažiroid vl 2017) sijadase 28 km pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Saksanmaha i Evropan järedoihe lidnoihe, Keskmäižen Päivnouzmman pälidnoihe, mugažo Turkanman äjihe lidnoihe.

Sebruzlidnad

• Tadžikistan Dušanbe, Tadžikistan (tal'vku 2003)
• Moldov Moldov (vspäi 2004)
• Pakistan Islamabad, Pakistan (1982)
• Malaizii Kuala Lumpur, Malaizii (1984)
• Belorussii Vaugedvenäma (2007)
• Kitai Pekin, Kitai (kezaku 1990)
• Bosnii da Gercegovin Sarajevo, Bosnii da Gercegovin (1994)
• Korejan Tazovaldkund Seul, Korejan Tazovaldkund (1971)
• Gruzii Tbilis, Gruzii (1996)
• Albanii Tiran, Albanii (1995)
• AÜV Vašington, Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (2011)

Irdkosketused

• Lidnan tobmuden sait (ankara.bel.tr). (turk.) (angl.) (fr.) (arab.) (ven.)