Kuala Lumpur

Рувики-späi
Kuala Lumpur
Fail:Kuala Lumpur with Petronas Towers.jpg
Флаг[d] Герб
Флаг[d] Герб

3°08′52″ с. ш. 101°41′43″ в. д.GЯO

Valdkund
Istorii da geografii
Tegemižen päiv

1857

Pind
  • 243,65
Высота

66

Aigvö

UTC+8:00[d]

Ekonomik
Eläjad
Eläjad
  • 1 982 100 чел. (2020)[2]
Lugud
Kod ISO 3166-2

MY-14

Telefonan kod

03

Počtan indeksad

50000–59999

-

Официальный сайт

Fail:Kuala Lumpur in Malaysia (zoom).svg

Fail:Mukims of Kuala Lumpur.svg

lugeda  diskussii  redaktiruida
Fail:Kuala Lumpur constituencies map.svg
Lidnan valičemižrajonad vl 2009

Kuala Lumpur (mugažo malain i anglijan kelil, malajine virkand: [ˈkualə, -a ˈlumpo(r), -ʊ(r)]) om Malaizijan pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1857. Kätihe britanižen Malain Ühtištuz-kolonijan pälidnaks vl 1946. Om federaližen territorijan statusanke vspäi 1974.

Kuala Lumpur šingotase valdkundan administrativižeks, finansižeks i openduzkeskuseks. Nened aluzkundad oma saudud lidnas: tavar- i fondbiržad, Malaizijan bankoiden i korporacijoiden päfaterad. Erazvuitte tegimišt om kesketud ezilidnoiš tobjimalaz, se om tekstiline sarak, avtoiden i elektronikan ühthekeradamine, maižanduztehnikan tehmine, metalližtegesiden pästand, sauvondedheotandad, kaučukan ümbriradmine, sömtegimišt (pal'mvoi). Millionad turistoid vodes tuldas tänna. Sadas tinad i kivihil't läz lidnad.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Klang-jogen alangištos, Malakk-pol'saren päivlaskmas, 66 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kuala Lumpuran Port Klang-avanport om sätud 40 km päivlaskmha Klang-ezilidnan taga, Indižen valdmeren randal.

Klimat om ekvatorialine, om räk da upar' vodes läbi. Kun keskmäine lämuz om +27,6..+28,8 C° vodes läbi. Paneb sadegid 2628 mm vodes, vähemba kezakus-heinkus (131..148 mm kus).

Eläjad

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 1 627 172 ristitud, vl 2017 — 1 790 000 ristituid. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kaik 7,5 mln ristituid elädas lidnan aglomeracijas 2243 km² pindal (2018).

Rahvahad (2020): malajalaižed — 41,6%, toižed bumiputera (igähižed rahvahad) — 1,1%, kitajalaižed — 37,2%, indijalaižed — 9,0%, toižed rahvahad — 0,6%, ristitud rahvahanikuseta — 10,5%.

Uskondan mödhe (2020): islamanuskojad (sunnitad päpaloin, oficialine religii) — 45,3%, buddistad — 32,3%, induistad — 8,2%, hristanuskojad — 6,4%, toižed uskojad — 1,8%, religijatomad — 6,0%.

Edeline lidnan pämez' (mer) om Nor Hisham Ahmad Dahlan (reduku 2018 — sügüz'ku 2020).

Transport

Avtobusad, kiruhavtobusad, taksid, ezilidnelektrojonused, kebn metro (vspäi 1998, kaks' jonod, 37 stancijad, 46 km raudted) i monorel's (vspäi 2003, 11 stancijad, kahesa kilometrad raudted) oma kundaližeks transportaks lidnas ezilidnoidenke. Kiruhavtobusad, elektrojonused, metro, monorel's i aeroekspressad ratas ühtes Klang-alangišton integriruidud sistemas (mal.: Sistem Transit Bersepadu Lembah Klang (TRANSIT)).

Rahvahidenkeskeine civiline Kuala Lumpur-lendimportmal.: Lapangan Terbang Antarabangsa Kuala Lumpur, 58,5 mln passažiroid vl 2017) sijadase 45 km suvhe Kuala Lumpuran keskusespäi Putradžai-lidnan taga, ühtes Sepang-trassanke. Aeroekspress ühtenzoitab pälidnanke. Tehtas reisid Azijan läz kaikihe pälidnoihe, Indonezijan i Indijan äjihe lidnoihe, Gold Kostha, Londonha i Frankfurtha, mugažo Malaizijadme. Toine vanh Sultan Abdul Aziz Šah-lendimport (SZB / WMSA, 2,8 mln passažiroid vl 2017) radab Subang-ezilidnas 15 km päivlaskmha pälidnan keskusespäi, se holitab tatanmaižid passažirreisid i jügureisid Azijan lähižihe maihe.

Homaičendad

Irdkosketused



Azijan pälidnad
Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan